Slovenija in svet se soočata z naraščajočimi vprašanji glede vpliva aktualnega konflikta v Iranu na gospodarstvo. Glavne skrbi se osredotočajo na eskalacijo cen energentov in potencialne posledice za inflacijo, posebej na cene hrane. Vprašanja so usmerjena tudi v stabilnost regije in mednarodne politike, vključno z napovedmi ZDA o koncu spopadov ter notranjepolitičnimi pritiski na predsednika.
O dogajanju pri nas in na Bližnjem vzhodu smo se v oddaji 24UR ZVEČER pogovarjali z analitikom Gospodarske zbornice Bojanom Ivancem, poznavalcem mednarodnih odnosov Farisom Kočanom in našo dopisnico iz ZDA Tadejo Lampret.
Gospodarske posledice naraščajočih cen energentov
Na vprašanje, ali lahko – glede na to, da so se podražile cene goriv, pričakujemo tudi višje cene hrane in višjo inflacijo, je Ivanc dejal, da je enajsti dan od začetka konflikta to še prezgodaj trditi.
Opozoril je, da se znotraj dobavnih verig pojavlja strah pred neupravičenim dvigom cen, čeprav je večina podjetij nakupe zemeljskega plina opravila že po nižjih, preteklih cenah. Izjemo predstavljajo veliki industrijski porabniki, ki se opirajo na mesečne pogodbe. Ivanc tako ugotavlja, da "ni ekonomskega razloga, stroškovnega vidika, da bi nekdo na kratek rok moral dvigniti cene." Opozoril je tudi na posredni vpliv cen nafte na plastično in kemično industrijo ter na ključen podatek, da cene hrane predstavljajo pomemben del potrošniške košarice, natančneje šestino. Za cene sadja in zelenjave je na primer bolj od cen nafte pomembna letina v regiji, kot je Padska nižina.
Koliko časa še?
Konec konflikta v Iranu po besedah Lampretove ostaja nepredvidljiv. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je navedla, da bo vojne konec, ko bo to odločil predsednik Donald Trump. Ta pa je je podal nasprotujoče si izjave o hitrem koncu, morda za pomiritev trgov in znižanje cen nafte, kar se je delno tudi zgodilo. Trump tudi ni izključil nadaljnje okrepitve napadov ob morebitnem iranskem oviranju pretoka nafte. Bela hiša tako posreduje dvojno sporočilo, da se ZDA ne bodo vpletle v dolgotrajno vojno, hkrati pa Trump želi obdržati odprte vse opcije delovanja.
Kočan je ob tem pojasnil, da so cilji ZDA glede Irana večplastni, vključno z jedrskim programom, preprečevanjem kaosa s pomočjo proxy milic in s spremembo režima. Trenutne razmere ne kažejo, da bi bil upor znotraj Irana uspešen, saj so se Iranci po atentatu pomembnega poveljnika zbrali v podporo ajatoli in pokazali notranjo enotnost. "Vse to kaže v smer, da bo treba dati škornje na iranska tla oz. "boots on the ground", če bodo želeli doseči spremembo režima."
Odziv iranske revolucionarne garde, ki pravi, da bo ona tista, ki bo določila konec vojne, je Kočan interpretiral kot sporočilo notranji javnosti, da kljub atentatu na poveljnika režim ohranja nadzor. Notranje žalovanje, ki traja 40 dni, je tako po njegovem mnenju okvir, v katerem si Iran prizadeva ohraniti stabilnost in povzročati finančne stroške ZDA, saj vojna ameriško državo stane približno milijardo dolarjev dnevno.
Kaj vse so še povedali gosti, si lahko pogledate v priloženih videoposnetkih!
