Doslej so bili opravljeni že trije podobni preskusi, pri čemer sta dva neslavno propadla. Tokratni test je prvi preskus tehnologije "zadeti in uničiti", ki se od drugih pristopov razlikuje po tem, da prestrezna raketa zadane napadalno in jo uniči s tem, da eksplodira v neposredni bližini. V primeru neuspeha bi se povečale kritike domačih nasprotnikov NMD, ki predsednika Georga Busha obtožujejo, da po nepotrebnem dreza v obstoječi mednarodni sistem nadzora nad orožjem in ogroža ameriško nacionalno varnost s preskušanjem tehnologije, ki ne deluje. Večja grožnja naj bi bilo biološko in kemično orožje, pa tudi jedrsko, ki ga lahko kdo pretihotapi in sproži na ozemlju ZDA, nobena od odpadniških držav pa v bližnji prihodnosti še ne bo razvila rakete, ki bi lahko dosegla ZDA, če jo sploh kdaj bo.
Pentagon se kljub zadržkom nekaterih politikov pripravlja, da oktobra izvede naslednji preskus z raketo, ki bi jo bilo malce težje zadeti, ker bi jo opremili tudi z dodatnimi domnevnimi bojnimi glavami, ki bi služile kot vaba za prestrezno raketo. Prestrezna raketa, ki ji pravijo ubijalsko vozilo, ima lastni pogon in infrardeči iskalni sistem za odkrivanje tarče. Preskus ni potekal brez ovir, saj je obalna straža aretirala štiri pripadnike organizacije Greenpeace, ki so skušali preprečiti test, vendar jim ga je uspelo zadržati le za dve minuti. Po besedah predstavnice Greenpeace so raketo izstrelili v trenutku, ko so bili aktivisti v varnostnem območju in jih s tem ogrozili. Tri Greenpeacove ladje so bile v varnostnem območju, dva potapljača pa v vodi. Vojska je aretirala štiri aktiviste.
Za financiranje raziskav in preiskusov NMD v letu 2002 je predvidenih 8,3 milijarde dolarjev, vendar mora vsoto najprej odobriti kongres. Samo tokratni preskus je stal 100 milijonov dolarjev. V naslednjem letu in pol bo izvedenih še šest preskusov.
Ameriški preskus je izzval ostre odzive iz Moskve, saj Rusija nasprotuje NMD, ker je njena izgradnja v nasprotju z določili sporazuma ABM med Sovjetsko zvezo, katere naslednica je Rusija, in ZDA.
