Lugar predlaga, da bi morale imeti sankcije jasen namen, ki bi ga moral razložiti predsednik ali kongres, in določen rok trajanja, s čimer bi odpravili ponavljajoče se sankcije, ki izgubijo svoj namen. Zelo pomembno je po Lugarjevem mnenju oceniti, koliko bodo sankcije stale ZDA in ali bodo sploh učinkovite. S spremembami na področju sankcij se strinja tudi državni sekretar Colin Powell, ki je kongres že zaprosil, da zaenkrat ne sprejema novih sankcij, dokler ne bodo znani odgovori na vprašanje o njihovi učinkovitosti in smislu.
Ameriške sankcije proti tujim državam temeljijo na razlagi, da stanejo manj kot vojaški poseg in da si jih ZDA kot bogata država lahko privoščijo. Vendar enostranske sankcije proti državam, kot je na primer Iran, ne pomenijo veliko, saj lahko Teheran določeno blago kupuje drugje. Največ vprašanj se trenutno postavlja okrog sankcij proti Kubi. Vsak, ki si je upal podvomiti v upravičenost sankcij proti Kubi, ki pa prizadenejo izključno navadne državljane, je bil hitro obtožen simpatiziranja s predsednikom Fidelom Castrom. Lani so sprejeli prelomni zakon o dopustitvi prodaje ameriških kmetijskih izdelkov in zdravil Kubi, vendar predvsem kot pomoč ameriškim kmetom.
ZDA imajo trenutno v veljavi takšne ali drugačne gospodarske sankcije proti 75 državam. Samo leta 1996 so jih uvedle proti 26 državam, zaradi česar so se številni predstavniki kmetijstva in poslovnega sveta združili v koalicijo "USA Engage", ki pritiska za odpravo gospodarskih sankcij. Pod sankcijami namreč niso le države, s katerimi ZDA niso v najboljših odnosih, kot so Iran, Irak, Libija, Kuba, Afganistan, Severna Koreja in druge, ampak tudi prijateljske države kot so Kanada, Japonska,
Italija in druge. Po mnenju nekaterih senatorjev je učinek gospodarskih sankcij večinoma le to, da se država, ki jih je uvedla, sama pri sebi bolje počuti, posledic pa ni.
