Predvolilno obdobje v Sloveniji se je približalo vrhuncu z intenzivnim soočenjem na POP TV med glavnima izzivalcema za prevzem oblasti po 22. marcu: aktualnim predsednikom vlade Robertom Golobom in opozicijskim prvakom Janezom Janšo.
Politična analitika Peter Gregorčič in Antiša Korljan sta podrobno analizirala otvoritev soočenja. Peter Gregorčič je označil soočenje kot eno najbolj zanimivih v kampanji in poudaril, da je Golob udaril "na polno" iz dveh razlogov: "Prvič zato, ker si je želel Janeza Janšo v tem pogovoru poraziti. In drugo zato, ker je prišel do spoznanja, da Janeza Janšo nujno potrebuje, da pride ponovno na oblast, da motivira svoje volivke in volivce." Dodatno je k Golobovi strategiji pripomogla tudi tiskovna konferenca, ki je "izpostavila insinuacije, da za nedavnimi prisluhi stojijo tuje obveščevalne službe." Gregorčič meni, da to "zagotovo volilnemu telesu ni všeč" in je Golob to odlično izrabil. Janez Janša pa je bil "v tem odgovoru zelo dober, seveda v svojem stilu," čeprav je imel kasneje več težav. Analitik je dejal, da so Golobovi svetovalci Janšo zelo dobro preučili, saj naj bi imel težave, ko mora govoriti o Izraelu, Trumpu in institucijah pravne države. To so ključne slabosti, ki ga lahko stanejo volitev, je zaključil.
Antiša Korljan je Golobovo uvodno predstavitev označil za "silovito" in "agresivno". Poslušalci so jo doživljali kot "presing po celem igrišču", je uporabil športno terminologijo. Korljan je izpostavil, da je bil Janez Janša "od prve sekunde naprej ponižen v defenzivi," kar je pozicija, ki je on ni vajen. Kljub temu se je Janša v defenzivi dobro znašel in uspel parirati Golobu. Vendar analitik pravi, da je "Robert Golob [...] dominiral tukaj in je držal tempo oziroma narekoval tempo celotnemu soočenju." S tem je poudaril, da je Golob s svojo taktiko nadvladal Janšo, vsaj kar se tiče dinamike razprave. Korljan se sicer sprašuje, ali je bila ta agresivnost morda pretirana in bi se lahko izkazala za kontraproduktivno. Je agresija Golobu prinesla več negativnih kot pozitivnih točk?
Peter Gregorčič je na vprašanje o možni kontraproduktivnosti Golobove taktike in dejal: "Zelo težko je predvideti, kako se bo odzvalo volilno telo." Spomnil se je na predsedniške volitve in primerjal današnje soočenje z Logarjem in Natašo Pirc Musar. Po njegovem mnenju je Logarjev prijazen pristop privedel do poraza, enako je takrat menil tudi Janša. Gregorčič je zaključil, da se Janši zdaj vrača "tisto kot bumerang, kar je takrat očital svojemu bivšemu političnemu sopotniku". V soočenju je tako pokazal podobno šibkost, pravi Gregorčič. Ta refleksija je pomembna za razumevanje dinamike trenutnega političnega spopada in taktik. To kaže, da Janša ni mogel spremeniti svojega pristopa, čeprav je imel jasno mnenje o drugi osebi, dodaja analitik.
Korljan in Gregorčič sta poudarila pomanjkanje vsebinske debate. Korljan je izrazil, da so bila namesto tem o zdravstvu, davkih, okolju, varnosti in mednarodnem položaju Slovenije, prevladujoče teme obtožbe in "zgodba, ki se je razkrila danes." Ocenil je, da so namesto reševanja ključnih vprašanj prevelik del soočenja posvetili iskanju "veleizdajalca" ali "vohuna". Po njegovem mnenju so volivci ostali brez informacij o pomembnih vprašanjih. Korljan poudarja, da "volivce in volivke zanima danes in jutri, manj pa včeraj." Gregorčič se je strinjal in dodal, da taka politika dveh polov ponuja le "obtoževanja glede na to, kje je bil nekdo v preteklosti." Izpostavil je pomen cenjenja državnosti in osamosvojitve, kar bi moral biti temelj za resnejšo politično razpravo, in opozoril, da država, ki jo imaš rad, ne sme biti orodje za diskreditacije.
Celotno analizo si lahko ogledate v priloženih videih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.