Dobre zgodbe Evrope ARHIV ČLANKOV
Dobre zgodbe Evrope
08.40
28. 10. 2026
Na enem sprehodu več kot sto uporabnih rastlin. Pa jih prepoznamo?
Ob gozdni poti, po kateri morda hodimo vsak dan, lahko raste veliko več uporabnih rastlin, kot si predstavljamo. A prepoznati zelišče je šele začetek: treba ga je znati obirati, posušiti, predelati in iz njega ustvariti izdelek, ki bo našel pot do kupca. Prav te povezave je spletel projekt Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa. S pomočjo evropskega denarja so partnerji pridobili opremo, uredili prostore in vrtove ter povezali ljudi, ki želijo zeliščarstvu dati vidnejše mesto na slovenskem podeželju.Dobre zgodbe Evrope
16.21
25. 10. 2026
Pozabljeni ribnik kartuzijanov znova privablja turiste in gurmane
Le kakšnih pet minut vožnje od Kartuzijanskega samostana Jurklošter se v objemu gričev nahaja majhen ribnik. Še do pred kratkim je bil ta zapuščen, zaraščen in je sameval, dotrajani ribiški dom pa je počasi izgubljal svojo vlogo v lokalnem okolju. Danes je zgodba povsem drugačna. Obnovljeni ribnik Marof je postal nova turistična točka na območju Laškega, kjer tuji in domači obiskovalci uživajo v osupljivi naravi in izvirni kulinariki. Predvsem pa je dokaz, kako lahko evropska sredstva oživijo pozabljene kotičke in zgodovino Slovenije.Dobre zgodbe Evrope
18.53
24. 10. 2026
'Le še nekaj sto jih je bilo': na Ljubljanskem barju rešujejo ogrožene vrste
Na obrobju prestolnice poteka boj za preživetje nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji. Med njimi je droben metulj barjanski okarček, ki je bil še pred leti tako ogrožen, da so strokovnjaki šteli le še posamezne osebke. Da bi ga rešili pred izginotjem, so ga začeli celo gojiti in vračati v naravo. Toda to je le ena od zgodb projekta PoLJUBA, v okviru katerega so za ohranjanje mokrotnih travnikov in njihovih prebivalcev namenili več kot štiri milijone evrov. Obnova narave namreč ni naloga, ki bi jo bilo mogoče zaključiti čez noč.Dobre zgodbe Evrope
18.43
17. 10. 2026
'V pol ure iz vode na krožnik': kako so postrvi rešile 200 let staro domačijo
Namesto da bi pustili, da stara domačija propade, so njeni lastniki pred desetletji naredili pogumen korak in povsem spremenili tok ter ji vrnili življenje. Kjer je nekoč stal stari vodni mlin, je danes mirna oaza sredi Brkinov, ki privablja številne turiste. Staro mlinščico so izkoristili za gojenje postrvi. Te so postale pravi magnet, zaradi katerih se domačini in tuji obiskovalci vedno znova vračajo. Z evropskimi sredstvi so nedavno uredili novo kuhinjo, ki jim omogoča pripravo domače hrane skozi vse leto in ne le v sezonskem času. Cilj pa je, da obiskovalci ne pridejo le na kosilo, ampak v tem delu Slovenije ostanejo kakšen dan dlje.Dobre zgodbe Evrope
15.14
05. 10. 2026
'Prideš kot miška, ven greš kot pav' – PONI, kjer ideje zrastejo v podjetniške zgodbe
Od dobre ideje do podjetja je pogosto veliko daljša pot, kot se zdi na prvi pogled. Včasih je pravzaprav ideja še najlažji del – težje je ugotoviti, kako jo preveriti na trgu, iz nje zgraditi vzdržen posel in predvsem zbrati dovolj samozavesti za prvi korak. Prav pri tem pomaga podjetniški program PONI. Štirje meseci zaposlitve, podjetniških znanj, mentorstva in intenzivnega dela na lastni ideji posameznikom omogočijo, da svoje znanje, talent ali strast začnejo gledati tudi skozi oči podjetnika. Tako je bilo pri vrhunskem športniku Damirju Dugonjiću, kreativki Taji Korošec in Aljažu Ovčarju, ki prihaja iz sveta vrhunske kulinarike. Na prvi pogled tri povsem različne zgodbe, a z isto prelomnico: trenutkom, ko so se odločili svojo idejo vzeti zares.Dobre zgodbe Evrope
22.37
04. 10. 2026
Rešena pred propadom: Langerjeva vila po 183 letih začenja novo poglavje
Na robu Ljudskega vrta v Mariboru je dolga leta propadala mogočna stavba, ki je bila nekoč središče enega prvih velikih mestnih parkov. Langerjevo vilo so po letih propadanja zdaj prenovili, konstrukcijsko utrdili, tehnično posodobili in prilagodili novim vsebinam. Pri obnovi pa niso oživeli le stavbe, temveč tudi njene zgodbe, ki segajo globoko v preteklost.Dobre zgodbe Evrope
07.01
26. 09. 2026
Kriminalci se razbežijo, na prizorišču ostane kovček ...
Oklepno vozilo se zaleti v avtomobil, zaslišijo se streli, osumljenci se razbežijo. Na prizorišču ostane kovček z eksplozivom. Na pomoč priskoči robot. Takšen scenarij so na ZgodoVikendu v Pivki prikazali policisti, ki so med drugim predstavili specialno vozilo za posredovanje ob najzahtevnejših grožnjah – tudi kemičnih, bioloških, radioloških, jedrskih in terorističnih.Dobre zgodbe Evrope
06.34
22. 09. 2026
Namesto da bi romale na deponijo, odslužene plezalne vrvi dobile novo življenje
Stare plezalne vrvi imajo omejeno življenjsko dobo. Po nekaj letih uporabe zaradi varnosti niso več primerne za plezanje in običajno končajo med odpadki, saj se jih ne da reciklirati. V socialnem podjetju Smetumet pa so v njih prepoznali potencial za novo zgodbo. Iz odsluženih vrvi so razvili kolekcijo uporabnih izdelkov za dom, ki združuje trajnost, oblikovanje in sodelovanje različnih strok.Dobre zgodbe Evrope
07.03
13. 09. 2026
Ko se Slovenci in Hrvati združijo v eno ekipo
Balonček namesto žoge, vedro vode namesto štafetne palice, veliko smeha in druženja. V središču dogajanja pa gasilci, a tokrat brez siren in intervencij. Na drugih gasilsko-vaških igrah GaSko so se pomerile ekipe gasilcev, med njimi tudi dve iz Hrvaške. Vsi skupaj pa so dokazali, da so gasilska društva steber povezovanja skupnosti in generacij, pri čemer meje niso ovira, pač pa priložnost za deljenje znanja in dobrih praks.Dobre zgodbe Evrope
12.08
12. 09. 2026
Ko je lük več kot le čebula: kako v času UI ohraniti stare kmečke tradicije
Vonj po sveže narezani čebuli in domačih zeliščih, šumenje slame med prsti spretnih ženic in otroci, ki se učijo receptov in modrosti svojih babic. Da kulturno dediščino lahko ohranimo živo le, če jo delimo in prenašamo drug drugemu, so pokazali v Dornavi, kjer so pripravili že drugi čezmejni dogodek Tradicija brez meja. V projekt aktivno vključujejo mlade in s tem skrbijo, da lük tudi v prihodnje ne bo le čebula, ampak pomemben del lokalne identitete in vir ponosa.Dobre zgodbe Evrope
06.07
14. 08. 2026
Tja, kamor z navadnim avtom ne gre: za dva meseca na zunanje meje EU
Odkar se je meja schengenskega območja prestavila na južne in vzhodne meje Hrvaške, delo slovenskih obmejnih policistov poteka drugače. Vse pogosteje zdaj zunanje meje Evropske unije varujejo v drugih državah, predvsem na Balkanu, kjer pa meje pogosto ležijo na goratih in zahtevnih terenih. Migranti in tihotapci radi uporabljajo ravno takšne, težko dostopne poti, kjer se navadni avtomobili težko prebijajo. Nedavno je zato slovenska Policija s pomočjo evropskih sredstev okrepila svoje zmogljivosti z novimi terenskimi vozili, ki so namenjena predvsem opravljanju zahtevnih nalog v okviru skupnih operacij Frontexa.Dobre zgodbe Evrope
09.29
26. 06. 2026
'Prvih nekaj sto metrov boli, potem pa človek ne želi več obuti čevljev'
Okoli 50 pohodnikov vseh starosti se je bosih nog podalo na pohod od sv. Urha do Orl. Sprva so bili koraki precej negotovi, a že po nekaj sto metrih so se stopala sprostila in navadila, misli pa umirile in osredotočile. Bosonogi pohod je del širšega projekta povezovanja naravne in kulturne dediščine, ki dokazuje, da trajnostni turizem ne nastane z eno veliko investicijo, pač pa z vrsto majhnih zgodb, ki obiskovalca povabijo, da se ustavi in mu včasih – tudi dobesedno – sezujejo čevlje.Dobre zgodbe Evrope
14.11
20. 06. 2026
Nepalski sosedje v slovenski vasi: zgodba o vključevanju, ki se je začela na silvestrovo
Leto dni po odprtju informacijskega središča za tujce InfoTujci se kaže, da je bila takšna točka v Sloveniji več kot potrebna. Po informacije o dovoljenjih za bivanje, delu, zdravstvenem varstvu ali vozniških dovoljenjih se nanjo obračajo številni tujci, ki so v našo državo prišli iz različnih razlogov, pa tudi mnoge ustanove in delodajalci. Med njimi je tudi skupnost Nepalcev v Pivki, kjer se je zgodba o uspešnem vključevanju začela s povabilom na silvestrsko praznovanje.Dobre zgodbe Evrope
08.46
20. 04. 2026
Sezona se z zadnjim snegom ne konča
Če je Krvavec sinonim za smučišče, danes vse bolj postaja kraj, kjer se sezona ne konča z zadnjim snegom. Spremembe niso naključne – zime so krajše, sneg manj zanesljiv. Številni smučarski centri po Sloveniji zaradi milih zim doživljajo preobrazbo v celoletne gorske centre. Pri tem pa ključno vlogo igrajo evropska sredstva, ki slovenskim gorskim središčem omogočajo, da razmišljajo dlje od zimske sezone.Dobre zgodbe Evrope
10.23
06. 04. 2026
Kaj je Maribor brez Lenta?
Lent, ki je dolga leta veljal za zapostavljen del mesta, je po obsežni prenovi postal sodobno sprehajališče. Ob reki Dravi, kjer se je pred stoletji začela zgodba Maribora, tako danes znova utripa življenje. Projekt revitalizacije Lenta pa je pred dvema letoma prejel celo laskav naziv Naj EU projekt.Dobre zgodbe Evrope
14.45
16. 03. 2026
'Pred 20 leti nihče ni verjel, da bi se tukaj lahko razvijal turizem'
Na mestu, kjer je bilo pred desetletji majhno umetno jezero, je v zadnjih letih zrasla ena največjih turističnih pridobitev Šaleške doline – Vista park z razgledom. Skupaj s prenovljeno Velenjsko plažo je projekt, ki je nastal tudi s pomočjo evropskih sredstev, spremenil nekdaj degradirano območje v sodoben prostor za turizem, zabavo, rekreacijo in druženje.Dobre zgodbe Evrope
09.13
03. 03. 2026
'Ne sprašujemo, zakaj niso dokončali šole. Vprašamo jih, kako so'
Mladi, ki iz različnih razlogov izpadejo iz šolskega sistema ali obtičijo na robu trga dela, se pogosto izgubijo v sistemu. Prav zato v 12 krajih po Sloveniji že vrsto let poteka program PUM-O+, ki mladim med 15. in 29. letom starosti ponuja drugo priložnost in zapolnjuje vrzel med šolo, trgom dela in realnostjo mladih, ki so obtičali nekje vmes.Dobre zgodbe Evrope
09.24
17. 02. 2026
Ribice, organoidi in karantena za rastline
Celične kulture, karantena za rastline, digitalne analize genov in laboratoriji, kjer razvijajo organoide ... Pokukali smo v Biotehnološko stičišče, kjer naši raziskovalci po letih dela v kontejnerjih zdaj dosegajo znanstvene preboje v najsodobnejših laboratorijih in o svojih metodah poučujejo tudi tuje raziskovalce.Dobre zgodbe Evrope
11.58
02. 02. 2026
'Planico je treba uživati po kapljicah'
Dolina pod Poncami že desetletja velja za simbol slovenskega športa. Planica je kraj, kjer se podirajo rekordi in kalijo novi talenti nordijskih disciplin. Nordijski center Planica je bil pred desetimi leti največji športni projekt, ki je bil financiran z evropskimi sredstvi. Številke pa kažejo, da je bila to res uspešna investicija, cilj centra pa je, da vsakega obiskovalca vsaj za eno uro spremenijo v športnika.Dobre zgodbe Evrope
10.53
19. 01. 2026