Magazin ARHIV ČLANKOV
Magazin
09.33
15. 02. 2026
Skozi oči mojstrov: 'Izdelava kitare je predvsem ročno delo'
V delavnici Tomaža Šinka že skoraj tri desetletja nastajajo kitare. Od izbire ustreznega lesa, oblikovanja sestavnih delov, do fine obdelave, detajlov, lakiranja in končne montaže instrumenta. Delo temelji na izkušnjah, potrpežljivosti in ročni izdelavi, ki še danes predstavlja večino procesa.Magazin
09.26
06. 02. 2026
Kako Rusija vodi informacijsko vojno v Sloveniji: omrežja, troli in ojačevalci
Analiza odprtih podatkov dokazuje, kako organizirano in ciljano uporabljajo slovenske politične stranke in posameznike za sejanje dvoma in dirigirajo delitve v slovenski družbi. Stranke Resnica, Levica, Za zdravo družbo, nekdanji novinar Uroš Lipušček, Televizija AS Murska Sobota, Insajder.com, skupine, kot so Slovenija proti rusofobiji, AVNOJ, Štajerska v plamenih in številni drugi, so del operacije dezinformacijskih kampanj. Te sežejo celo v skupine, kot so "Recepti", "Kruh, potica in drugi pekovski izdelki". Hibridna vojna v Evropi je vse bolj odkrita. Slovenija pa kot jeziček na tehtnici tik pred volitvami postaja hekana družba.Slovenija
14.59
01. 02. 2026
Zvezali so ga in utopili: 'V človeku je preveč zlobe in zelo malo dobrote'
Dušan Stefančič je preživel šest nacističnih taborišč. A to ni pogovor o taboriščih v času, ko smo pred dnevi obeležili obletnico osvoboditve Auschwitza, ampak diagnoza in prognoza človeka, preteklega in sedanjega časa ter opozorilo, kako tanka je meja med civilizacijo in točko njenega zloma.Magazin
11.21
01. 02. 2026
Ali gibanje MAGA res hodi po poti Hitlerjeve Nemčije?
Napadi na demokratične procese in institucije, neupoštevanje in celo prezir do mednarodnega prava, populistični nastopi, iskanje dežurnega krivca, demonizacija nasprotnikov ... Javnost vse glasneje opozarja na podobnosti med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem ter na ponavljanje dogodkov preteklosti. Pa je takšna primerjava smiselna in primerna? "Primerjava z dogajanjem v Nemčiji je smiselna, če jo uporabljamo analitično in sledimo vzorcem," poudarja zgodovinar Božo Repe.Magazin
08.33
01. 02. 2026
Trump brez rokavic, Evropa moralna sila, medtem ko drugi delajo biznis
Svet se je, od kar so se po drugi svetovni vojni stkala zavezništva, spremenil. Družba je postala odvisnik od kritičnih surovin. Večina njenih delov namreč brez 34 elementov, katerih imen paradoksalno ne slišimo velikokrat, ne bi mogla delovati. Postali so nepogrešljivi za nacionalno varnost. In ko se led marsikje tali in odkriva nekoč zaledenele kritične surovine, se v tekmi zanje talijo tudi do nedavnega jeklena zavezništva. Rokavice so snete, kako se bo odrezala Evropska unija?Magazin
07.04
01. 02. 2026
'V Rusiji ni množične podpore vojni, to je iluzija'
Večina Rusov ne podpira vojne v Ukrajini, a ji ne upa glasno nasprotovati, saj je kritika oblasti v Rusiji kaznivo dejanje, trdi Ilja Jašin, ruski opozicijski politik, ki se je te dni mudil v Ljubljani. 42-letnik bi sicer še vedno moral prestajati zaporno kazen, ker je glasno nasprotoval vojni v Ukrajini, a so ga po dobrih dveh letih zapora izpustili v okviru izmenjave zapornikov. A kljub temu, da bivanje v majhni celici opisuje kot vrsto mučenja, poudarja, da je njemu bilo lažje kot večini drugih zapornikov. "Tipični politični zapornik je običajen človek. To ni politik, novinar, znana osebnost. To je navaden človek, študent, upokojenec, brat, učitelj," pravi. Z njim smo govorili o "ruski hibridni grožnji" v Evropi ter o tem, kaj je največja zmota Zahoda glede Rusije in kaj lahko ustavi Putina.Magazin
11.49
18. 01. 2026
Skozi oči mojstra: 'Prihodnost kovaštva je bila precej črna'
"Prihodnost kovaštva je bila precej črna, tehnologija je šla naprej, kovaštvo pa predstavlja na nek način staro tehnologijo, toda nekaterih stvari se enostavno ne da narediti drugače." Tako razmišlja Tomaž Tekavec, samouk, a danes izkušen kovač, ki že vrsto let ustvarja predvsem na področju nožarstva in spremlja, kako se poklic spreminja v sodobnem času.Magazin
12.24
28. 12. 2025
Kaj v novem letu čaka pobudo, ki že piše zgodovino?
Prejeli so zeleno luč Evropskega parlamenta, zdaj je na potezi Evropska komisija, za njo še Svet Evrope. Boj za zagotovitev varnega in dostopnega splava v EU se bo tako z novim letom nadaljeval. Kljub temu pa državljanska pobuda My Voice My Choice že zdaj piše zgodovino. O tem, kako so s kampanjo začeli, kako težka je bila pot do evropskih institucij, kaj pobuda pravzaprav prinaša in kaj jih še čaka, smo se pogovarjali z direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. "Nisem si predstavljala, da lahko pridemo tako daleč. Zdaj pa sploh ne sprejmem možnosti, da bi Komisija lahko rekla ne. Naredile bomo vse, da jih prepričamo," pravi.Magazin
14.30
27. 12. 2025
'Kaj pa, če je užitek tisti, ki je na vrsti prvi?'
"Večino časa živimo na avtopilotu, čuječnost pa nas uči, da se znamo ustaviti, prepoznati lastne potrebe in razumeti samega sebe," pojasnjuje sociologinja in učiteljica čuječnosti Eva Požar, ki poudarja, da je čuječnost sicer preprosta, ni pa lahka. Da jo živimo, moramo namreč opustiti že naučene vzorce, v katere smo bili vzgojeni in v katere nas usmerja vpliv družbe. Kako se torej izviti iz njih in pozornost usmerjati v sedanjost, v trenutek, v katerem smo? In kako sta s čuječnostjo povezana tudi užitek in spolnost?Magazin
15.46
14. 12. 2025
Sledi, piše, kliče - in ne odneha: pozornost, ki lahko preraste v resno grožnjo
Kakšen scenarij se nam odvije v glavi, ko zaslišimo besedo "zalezovanje"? Noč ali somrak, temna ulica, na njej pa prelestna lepotica in nejasna pojava, ki se skriva v sencah in budno spremlja vsak njen korak, pripravljena, da napade, ko bo dekle to najmanj pričakovalo? Tako bi najverjetneje bil videti scenarij v kakšni kriminalki. Žrtev bi bila ženska, zalezovalec pa moški. Pa je tako tudi v resnici?Magazin
19.06
09. 11. 2025
V Sloveniji morilci najpogosteje pograbili nož
V prvem nadstropju stanovanjskega bloka na obrobju Ljubljane v večernih urah tišino preseka krik. Iz stanovanja se opoteče ženska, drži se za trebuh, med prsti ji polzi kri. "Našel me je," zašepeta sosedi, preden se zgrudi na tla. Resničnost ali fikcija?Magazin
17.01
09. 11. 2025
'Vsak predmet ima svojo zgodbo, svojo bolezen in pot do ozdravitve'
"Kot radi rečemo, se drevo brez močnih korenin posuši, in mi se trudimo, da naše skupne korenine ter korenine kulturne dediščine ostanejo žive." S tem stavkom pri restavratorstvu Kavčič opisujejo obrt, ki zanje ni zgolj poklic. Restavrator danes ni več le umetnik, temveč raziskovalec, ki razume materiale, postopke in zgodovino predmetov. V restavratorskih delavnicah se prepletajo tradicija, znanje in sodobni pristopi, ki ohranjajo našo kulturno dediščino.Magazin
10.41
09. 11. 2025
Slovenski mojster nakita: Dragih kamnov je več sto, zakaj bi se držali le klasike?
"V tujini se drage kamne šteje za edinstven kos narave in investicijo, ki ji hitro raste cena. Pri nas so na trgu prepogosto cenejši kamni, stranke pa rade slišijo besedo popust," pripoveduje slovenski zlatar in oblikovalec nakita Peter Dragolič. Dragi kamni so njegov svet, brušenje do popolnosti pa strast, ki jo je odkril na drugem koncu sveta. V delavnici, kjer nastajajo unikatni kosi nakita, smo spoznali človeka, ki v vsakem kamnu vidi zgodbo, v vsakem kosu nakita pa značaj tistega, ki ga bo nosil.Magazin
08.07
09. 11. 2025
Zavržene gore oblačil dušijo svet: Slovenci trošimo preveč, omare polne nenošenih oblačil
V povprečju ima vsak prebivalec Slovenije v omari pet kosov oblačil, ki jih še ni oblekel, vsako leto pa 11 kosov zavrže, čeprav so še uporabni, ugotavlja nova raziskava, ki jo je izvedla Mediana. Takšno ravnanje, ki je postalo del našega vsakdanjega življenja, pa luknjo pušča tudi v naši denarnici. Slovenci namreč v povprečju pogosto nosimo le 20 odstotkov oblačil, ki visijo na naših obešalnikih. Če kot povprečen Slovenec na mesec za oblačila zapravite 80 evrov, bi lahko torej precej privarčevali. Pogosto se ne zavedamo, da je vsako oblačilo, ki ga ne nosimo, odpadek v nastajanju. Vsako oblačilo, ki ga ne kupimo, je tako zmaga tako za denarnico kot za planet, ki se duši v tekstilnih odpadkih. Raziskava potrošnih navad je pokazala, da Slovenci načeloma verjamemo v svoj vpliv na okolje – a se pri nakupih še vedno pogosto odločamo impulzivno.Magazin
07.20
26. 10. 2025
Dallas zamenjal za Ljubljano: 'Prvič v življenju sem se peljal z javnim avtobusom'
Morda ste v zadnjem letu na družbenih omrežjih že kdaj naleteli na videoreportaže nasmejanega mladega Američana, ki za svoje sledilce dokumentira življenje v Sloveniji. Aarona Arnolda je želja po raziskovanju in drugačni kulturni izkušnji popeljala 8000 kilometrov od doma. Velik ljubitelj ameriškega nogometa, ki je odraščal na ameriškem jugovzhodu, kasneje pa nekaj časa živel tudi v Dallasu, se je tako znašel v državi, za katero je prvič slišal pri pouku geografije. Zakaj se je zaljubil v Ljubljano in katero ameriško navado je najtežje opustil?Magazin
21.36
19. 10. 2025
70-letna 'boginja', ki naj bi preprečila atentat na predsednika
Za nekatere žaba, za druge boginja ... ali pa kar Degaullka – vzdevek, ki ga je vozilo na območju nekdanje Jugoslavije dobilo po nekdanjem francoskem predsedniku Charlesu de Gaullu. Tako nas je na razstavi ob 70. obletnici kultnega vozila Citroën DS podučil eden od občudovalcev ikone avtomobilske zgodovine. "To je bil avtomobil iz drugega sveta, ki so ga oblikovali aeronavtiki in slavni italijanski kipar," pa je poudaril organizator dogodka Jani Anzeljc. Ni torej čudno, da je bilo vozilo nekoč razglašeno celo za najlepše vseh časov ter da je bilo izbrano prevozno sredstvo de Gaulla, ki je bil prepričan, da mu je prav žaba med enim od poskusov atentata nanj rešila življenje.Magazin
07.19
19. 10. 2025
Zlata manija na vrhuncu: zakaj zlato ni garancija za dobiček?
Zlato iz dneva v dan močneje sije. Številni so podlegli zlati mrzlici in zaradi strahu pred tem, da bodo zamudili priložnost, skačejo na zlati vlak. A ko so cene naložb na vrhovih, je treba o takšnem skoku dobro premisliti. Kdaj je vlaganje v zlato smiselno, kdaj ga kupovati?Magazin
09.31
18. 10. 2025
Denar v 'nogavici' bolj tvegana finančna odločitev kot delnice?
Je kopičenje denarja na bančnem računu, kjer imamo Slovenci kar neverjetnih 27 milijard evrov kapitala, res varno in povsem brez tveganja? Kaj pa tveganje, ki je na prvi pogled nevidno? Gre za neobrestovane milijarde, denar pa zaradi inflacije izginja neopazno in počasi, zato imamo lažen občutek varnosti. Čeprav je številka na bančnem računu ista, si lahko za isto številko privoščimo precej manj. Za ilustracijo, če imamo danes na bančnem računu 10.000 evrov, je po 20 letih ob povprečni 2,2-odstotni inflaciji to primerljivo s približno 6.500 evrov, po 30 letih pa le še okoli 5.200 evrov. Na dolgi rok bi torej lahko rekli, da je držanje denarja 'v nogavici' ena izmed bolj tveganih finančnih odločitev.Magazin
16.35
05. 10. 2025
Dan, ko so gorele glasovnice: kdo je v resnici zmagal?
5. oktobra 2000 se je v popoldanskih urah pred skupščino Zvezne republike Jugoslavije trlo ljudi. Država je bila paralizirana, potekala je splošna stavka, v zraku so krožili vojaški helikopterji in skozi Trg republike je odmevala protestniška himna "Spasi Srbiju i ubi se Slobodane" (Reši Srbijo in ubij se, Slobodan). Vojska in policija sta bili v stanju pripravljenosti, prav tako opozicija, ki je v tovornjakih v prestolnico skrivomaj pripeljala precejšnje količine orožje. Okoli 15.30 ure se je zgodil juriš na zgradbo parlamenta, kmalu zatem pa so se v nekaterih prostorih stavbe vneli požari. Gorele so tudi glasovnice, ki so jih skladiščili v prostorih državne volilne komisije.Magazin
17.55
29. 09. 2025