Magazin ARHIV ČLANKOV
Magazin
06.59
21. 06. 2026
Iskali Turke, našli žganje: kako je avstrijska vojska premagala samo sebe
Bitka pri Karansebesu velja za eno od največjih fars v vojaški zgodovini in neverjeten primer slabe komunikacije, panike in verige človeških napak, ki so ušle izpod nadzora. V kaotični epizodi avstrijsko-turške vojne (1788–1791), ki so jo zaznamovale zmeda, strah in obilica alkohola, je habsburška vojska napadla in porazila samo sebe, še preden so Turki sploh prispeli na bojišče.Magazin
08.08
07. 06. 2026
Varčevalni račun za otroke? Premislite še enkrat
Razmišljate, da bi za otroka varčevali na posebnem varčevalnem računu ali morda ves denar zanj vlagali v zlato? Preden začnete z zagotavljanjem otrokove finančne prihodnosti, preverite, zakaj ni dobro, da denar za tako dolgo časovno obdobje, kot ga imajo pred seboj otroci, varčujete preveč previdno ali vse polagate zgolj v 'eno košaro'. Pri varčevanju za otroke je namreč smiselno razmišljati tudi o vlaganju, ne le o klasičnem varčevanju, saj je za tako dolgo časovno obdobje smiselno sprejeti nekoliko več naložbenega tveganja. In na koncu ni najpomembnejše, koliko premoženja bomo ustvarili za otroka, temveč kakšno finančno znanje, navade in odnos do denarja mu bomo predali, poudarja mentorica za osebne finance Kaja Šolinc.Magazin
17.25
24. 05. 2026
'Vračamo se k sprejemanju barbarstva in to se bo dotaknilo nas vseh'
Zahod Palestince pogosto vidi bodisi kot nevarne karikature bodisi kot pasivne žrtve, obe podobi pa jih razčlovečita, pravi ena najprepoznavnejših palestinskih pisateljic današnjega časa Susan Abulhawa. Literatura po njenem mnenju omogoča nekaj, česar statistike in novinarski naslovi ne morejo: bralca povabi v intimni svet družin in na čustveno popotovanje. Opozarja, da se Palestinci na Zahodu že dolgo časa načrtno prikazujejo kot "temačni norci" in da je dogajanje v Gazi pokazalo, da so zahodne vrednote, kot so človekove pravice in mednarodno pravo, le slogani.Magazin
10.20
23. 05. 2026
'Največja nevarnost umetne inteligence je, da nadomesti človeški odnos'
V času, ko umetna inteligenca že piše domače naloge, otroci pa vse težje zdržijo brez telefonov, učiteljica leta 2026 Mojca Volkar Trobevšek opozarja: največja nevarnost ni tehnologija sama, temveč izguba pristnih človeških odnosov. Slovenistka, ki je v šolstvo prišla po letih ustvarjanja in prekarnega dela, verjame, da šola ne potrebuje več informacij, ampak predvsem več pogovora, kritičnega mišljenja in srčnosti. Z njo smo se pogovarjali tudi o pritiskih na otroke, apatiji mladih, umetni inteligenci v učilnicah in o tem, zakaj mora biti učilnica prepišna – dobesedno in metaforično.Magazin
06.13
11. 05. 2026
'Otroci so hodili s postaje. Potem jih nikoli več niso videli'
"Nacistična groza je bila veliko hujša, kot jo opisujejo knjige," pravi Martha Gammer, ena od najbolj zaslužnih, da danes sploh vemo, kaj se je dogajalo na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Gusen. In ob njeni pripovedi spreleti srh - ne glede na to, koliko zgodovinskih knjig in pričevanj ste prebrali in menite, da ste "slišali že vse".Magazin
06.07
10. 05. 2026
Med revolucionarnim Me 262 in črno označenimi trupli: 'Bolan sistem'
Ko danes govorimo o koncentracijskih taboriščih, si večina predstavlja bodečo žico, plinske celice, krematorije in do smrti izstradane ljudi. Mnogo manj pa govorimo o dejstvu, da so bila taborišča tudi ogromni industrijski kompleksi, ki so pomembno poganjali vojno ekonomijo v času, ko so se zlovešče križale poti gospodarskega interesa, pohlepa in ideologije.Tujina
06.54
09. 05. 2026
'To se ni moglo zgoditi. Ljudje niso sposobni biti tako kruti'
Mauthausen danes ni več aktivno taborišče. Ni več kričanja paznikov, ni več vrst izstradanih ljudi, ki bi pod težo kamenja padali po "stopnicah smrti", ni več grmad trupel razčlovečenih žrtev. Ostali so zidovi, tišina in spomin. Toda za Guya Dockendorfa ta kraj nikoli ni postal samo zgodovina. Ko hodi skozi Mauthausen, ne hodi skozi muzej. Hodi skozi del družinske zgodbe.Magazin
20.45
08. 05. 2026
Lupingi, sodčki in že 240 'izgubljenih' letal
Pogled iz pilotske kabine, hitrost skoraj 2000 kilometrov na uro in občutek, kot da v nekaj sekundah prebiješ oblake. V Parku vojaške zgodovine v Pivki lahko obiskovalci odslej sedejo v nov simulator legendarnega vojaškega letala MiG-21 in se preizkusijo v virtualnem letenju z enim najbolj prepoznavnih lovcev hladne vojne. Gre za eno največjih "rojstnodnevnih daril", s katerimi se Park pripravlja na praznovanje 20-letnice delovanja.Magazin
18.13
08. 05. 2026
'Nikoli več pomeni nikoli več za vse, tudi za Nejude'
Kako je danes biti Jud v Nemčiji? Doktorski raziskovalec in aktivist Udi Raz se je na lastni koži prepričal, da kot antisionistični Jud težko. Kljub temu na glavi vedno nosi judovsko kipo v barvah lubenice, okoli vratu pa palestinsko kefijo. Opozarja na to, da nemške oblasti skušajo utišati vse, ki spregovorijo proti ravnanju izraelske vlade in pozivajo k ustavitvi genocida. "To razumem kot izdajo same ideje, predpostavke, da nikoli več pomeni nikoli več za vse, tudi za Nejude. To doživljam kot zelo osebno izdajo," pove odkrito.Magazin
19.35
03. 05. 2026
Hrustljava kraljica v deželi na sončni strani Gorjancev
Bela krajina je dežela na jugovzhodu Slovenije, znana po belih brezah, beli narodni noši in ljudeh širokega srca. Ponaša se z vrhunsko kulinariko s pridihom domačnosti in z odličnimi vini, v katerih se odraža vpliv belokranjskih tal, sonca, klime in so plod trdnega dela belokranjskega vinogradnika. Poleg vina sta tam na mizah ob vseh priložnostih, od rojstva do smrti, obvezno še dve jedi – jagenjček ali odojek, pečen na ražnju, ter belokranjska pogača.Magazin
19.33
03. 05. 2026
Turizem med vinogradi: kjer vino ni le pijača, pač pa način življenja
Dolenjska in Bela krajina sta pokrajini, kjer vino ni le pijača, temveč del identitete. Na razgibanem podeželju, prepletenem z vinogradi in kmetijami, se življenje še vedno odvija počasneje. Tam se razvija turizem, ki ne stavi na množice, ampak na doživetja – pri ljudeh, ki svoje goste pričakajo s kozarcem vina in domačo pogačo v rokah.Magazin
09.53
02. 05. 2026
'Ne bi bil dober astronavt, če si ne bi želel v vesolje. Bi bilo pa smešno'
"Še zdaj imam kurjo polt," je med opisovanjem trenutka, ko je med videopogovorom s kolegom Tiborjem Kapujem iz vesolja prvič zagledal Zemljo, dejal madžarski astronavt Gyula Cserenyi. Slednje želi nekoč doživeti tudi sam. Čeprav bi si med vsemi misijami najraje želel poleteti na Luno, pa je prepričan, da bo zadovoljen že, če bo lahko Zemljo z razdalje na lastne oči videl tudi sam. Čeprav sam še ni poletel v vesolje, se je na to pripravljal več let. V pogovoru za 24ur.com nam je opisal svoje priprave na vesoljsko misijo, želje za prihodnje odprave, spregovoril pa je tudi o novi vesoljski tekmi in o vlogi Evrope v njej.Tujina
11.20
26. 04. 2026
40 let nevidnega sovražnika in tihe obnove
26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj so inženirji pritisnili stikalo, ki je v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil sprožilo dve eksploziji. Letos mineva 40 let od najhujše jedrske katastrofe na svetu in nevidnega sovražnika, ki je ljudi raztrgal od znotraj. A v zapuščeno cono, v katero je pred štirimi leti zarezala še vojna, se življenje postopoma vseeno vrača.Magazin
13.55
06. 04. 2026
'Zdaj je dolar pomembnejši od odnosa, zato smo izgubili kompas'
Današnji otroci odraščajo v svetu, ki razbija tisto, kar najbolj potrebujejo – varne odnose. V času zaslonov, vrstniškega pritiska in hitrih družbenih sprememb so starši pogosto nemočni, otroci pa vse bolj izgubljeni, opozarja svetovno znani kanadski razvojni psiholog Gordon Neufeld. V pogovoru nam je razkril, zakaj je navezanost danes nujnejša kot kdajkoli prej – in kako jo lahko starši pri svojih otrocih znova zasidrajo.Magazin
18.14
04. 04. 2026
Kako diši mumija?
To je najbrž vprašanje, ki si ga le redko kdo postavi, ob njem pa zagotovo tudi večina zaviha nos in se nakremži. Se je pa z njim srečala zgodovinarka na oddelku za muzejsko pedagogiko in izobraževanje pri Narodnem muzeju Slovenije Maša Bračič ter ob tem presenečeno ugotovila, da mumija, četudi gre za truplo, pravzaprav diši. Tudi edina egipčanska mumija, ki jo imamo v Sloveniji, ne oddaja trohnečega neprijetnega vonja. Zakaj?Magazin
07.01
21. 03. 2026
'Svet, v katerega smo verjeli, se ruši' – kaj to pomeni za našo psiho?
V času, ko svet pretresajo vojne, politične napetosti in vse večja negotovost, se ne spreminjajo le geopolitična razmerja, temveč tudi naš notranji občutek varnosti, smisla in zaupanja v prihodnost. O tem, kako globalne krize vplivajo na posameznika in družbo, kako graditi psihološko odpornost ter kje iskati oporo v času razkroja ustaljenih sistemov, smo se pogovarjali z dvema strokovnjakinjama, ki se z najtežjimi posledicami teh procesov srečujeta neposredno na terenu.Magazin
06.07
16. 03. 2026
Zgodbe in tihi ponos na čas, ko je Slovenija imela svoja krila
Nekoč so slovensko nebo preletavala letala z znanim modrim napisom, ki je bil sinonim za potovanje. Na njihovih trupih je pisalo Adria Airways in Slovenija je s svojimi krili segala v svet. Z odhodom imena je tiho ugasnil tudi del letalske zgodovine države. A pred Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije se je zgodba znova razprla. Nekdanje stevardese, piloti in drugo osebje so prišli s spomini, ki še vedno letijo.Magazin
12.58
14. 03. 2026
Brodolom ladje Szent István in zgodba preživelega slovenskega mornarja
"Z vedno večjo hitrostjo se je ladja polnila z morsko vodo in vedno bolj in bolj potapljala. Odprite, odprite, rešite nas, da zbežimo iz te kletke na krov! so iz skladišča streliva vpili mornarji. S težavo in težkim srcem sem jim za vedno in zadnjič odgovoril: Tovariši, še malo potrpljenja, pa se vidimo. Srce mi je pokalo od tega zadnjega slovesa." Tako je mlad mornar Franc Žele iz Št. Petra na Krasu (današnje Pivke) opisal zadnje trenutke na bojni ladji SMS Szent István. Eno največjih ladij avstro-ogrske mornarice je 10. junija 1918 ob dalmatinski obali torpediral italijanski torpedni čoln.Magazin
07.01
14. 03. 2026
Vojskovanje bi lahko postalo tekma, kjer zmaga tisti z boljšim algoritmom
Umetna inteligenca (UI) v zadnjem desetletju postaja ena najpomembnejših tehnologij, ki preoblikujejo sodobno vojskovanje. Vojaške organizacije po svetu vse pogosteje uporabljajo algoritme za analizo podatkov, načrtovanje operacij, identifikacijo ciljev in podporo odločanju. Čeprav prispevki umetne inteligence ne nadomeščajo človeških odločitev, lahko bistveno pospešijo procese na bojišču in vplivajo na ravnotežje moči med državami.Magazin
09.33
15. 02. 2026