Dejstva
/ ARHIV ČLANKOV
07.12
21. 10. 2024
Dejstva
Poslovna stavba Darsa: z aneksi z 20 na 25 milijonov
Konec letošnjega leta se bodo zaposleni in uprava Darsa začeli seliti v novo poslovno stavbo na Griču, tik ob ljubljanski obvoznici. Sprva načrtovana skoraj 20-milijonska investicija največje državne družbe se je krepko zavlekla, za dobri dve leti, in močno podražila, za skoraj tretjino, na slabih 25 milijonov evrov. Ta cena sicer še ni dokončna, saj je po prvem v pripravi že drugi aneks. Zaradi bratske naveze – vodja gradnje je namreč Brane Ribič, brat člana uprave Andreja Ribiča – je prišlo do napetosti med nadzornim svetom in upravo. Nadzorniki so zahtevali, da se mora Ribič iz vseh postopkov izločiti.06.03
18. 10. 2024
Dejstva
Kako široko bodo zasebniki odprli vrata zdravnikom iz javnih bolnišnic?
"Dajmo enkrat jasno in glasno zapisati ločevanje javnega in zasebnega, da se vidi, da lahko zasebniki ravno tako poslujemo z zaposlenimi zdravniki, s svojimi sredstvi in opremo," pravi generalni direktor Diagnostičnega centra Bled, zasebnika koncesionarja. Ministrica za zdravje je razjezila zdravnike, ki se bodo morali odločati med delom v javnih zavodih ali pri zasebnikih. Analizirali smo tudi razmejitev dela zdravnikov v Italiji in Avstriji, so tam bolj strogi glede dvojnega dela kot pri nas?06.31
17. 10. 2024
Dejstva
100.000 evrov na mesec za zunanje radiologe
Kako zelo so ušle stvari izpod nadzora, ko gre za razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, dokazuje radiologija. Bomo sploh še imeli dežurnega radiologa, ki bi pregledal otroka, je vprašanje, s katerimi se ukvarjajo v bolnišnicah, iz katerih radiologi bežijo k zasebnikom. Nazadnje se je to zgodilo v šempetrski bolnišnici, kjer imajo le še enega polno zaposlenega radiologa. Bolnišnice gasijo požar z zunanjimi radiologi, za katere samo v Celju plačujejo okrog 100.000 evrov mesečno.06.00
11. 10. 2024
Dejstva
Zadnji žebelj v krsti: 'Slovenija, nisi več konkurenčna'
Slovenija ni več konkurenčna, svari Blaž Brodnjak. Zanimiva postaja sosednja Hrvaška, ki privablja podjetja ter razvojni in vodstveni kader. Da bi se Slovenci v tujini vrnili in da bi privabili tuji kader, vlada predlaga popust pri dohodnini, ki bi znašal 4000 evrov na leto. Je to dovolj? Je ukrep diskriminatoren do slovenskih delavcev, ki ostanejo doma?06.12
10. 10. 2024
Dejstva
Zakaj je – ob isti bruto plači – neto plača na Hrvaškem in v Avstriji višja?
Bomo Slovenci dočakali nižje davke na plače, kar je že večkrat obljubil premier Robert Golob? Da se bo to zgodilo še v tem mandatu, obljublja finančni minister Klemen Boštjančič. Vendar pa razbremenitev plač pogojuje z obdavčitvijo premoženja. Razlog? Da Slovenija ostane socialna država z javnim zdravstvom in šolstvom. Primerjali smo plače v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem na primeru diplomirane medicinske sestre. Kdo dobi na koncu meseca več v svojo denarnico?07.51
07. 10. 2024
Dejstva
Začetek kurilne sezone brez podražitve daljinskega ogrevanja
Z novo kurilno sezono, v Ljubljani se je uradno začela prejšnji teden, se položnice za daljinsko ogrevanje ne bodo zvišale, nasprotno, v Murski Soboti se bodo ogrevali celo ceneje kot ob koncu prejšnje sezone. Med večjimi mesti bo daljinsko ogrevanje najdražje v Slovenj Gradcu.22.02
03. 10. 2024
Dejstva
Do toplotnih črpalk tudi s subvencijami do šest tisočakov
Vse več gospodinjstev se odloča za zniževanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotnih črpalk. Pri tem jim s subvencijami pomaga Eko sklad, ki je samo letos za to namenil dobrih 25 milijonov evrov. Subvencijo je mogoče dobiti tudi, če se odločimo, da se bomo namesto z oljem ogrevali na drva oziroma na biomaso. V nekaterih primerih znašajo tudi do 50 odstotkov priznane naložbe, je pa dobro vedeti, da subvencijo dobite v celotnem znesku le, če dokažete, da ste staro kurilno napravo odstranili iz hiše.06.06
03. 10. 2024
Dejstva
Nam bo letos topleje za nižjo ceno?
Kurilna sezona se začenja. Kaj lahko pričakujemo, kako drago bo ogrevanje? Je tudi to zimo pričakovati proteste, kot smo jih videli zaradi visokih položnic preteklo sezono? Analizirali smo, s katerim energentom se trenutno najbolj splača ogrevati stanovanje in hišo. So drva še vedno najbolj priljubljen vir ogrevanja? Kako je mogoče privarčevati tudi za 40 odstotkov? In - se nam obetajo podražitve med sezono?12.34
19. 09. 2024
Dejstva
'Kmet je najcenejše komunalno podjetje, ki ureja našo okolico'
Kakšno je stanje v živilsko prehrambeni industriji in kakšna je njena prihodnost? Kaj pa prihodnost pridelave mesa, se bo še izplačala? "Kakovostna hrana ni samoumevna, prepuščeni smo sami sebi, pričakoval bi od države, ki je starejša od 30 let, da bo imela neko strategijo," na alarmantno stanje opozarjajo ključni akterji na področju živil. Strategija države na tem področju je bila doslej najmanj pomanjkljiva, če že ne neobstoječa. In tudi zdaj ni jasno, kakšna pravzaprav je. Ministrica Mateja Čalušić sicer opozarja, da smo izgubili prehransko varnost v velikosti občine Murska Sobota.06.10
19. 09. 2024
Dejstva
Tujci prevzemajo živilske velikane: 'To je matematika, če se ne izide, je lahko težava'
Kaj se je zgodilo z nekdaj slovenskimi živilskimi podjetji, paradnimi konji slovenskega gospodarstva in stebri prehranske neodvisnosti? Nekatera so propadla – prvi med njimi MIP, druga so bila prodana – Droga Kolinska, Fructal, Radenska ... Spet tretja so na smetišče zgodovine popeljali domači lastniki. Nekatera so pod tujimi lastniki še uspešnejša, denimo Ljubljanske mlekarne. V slovenski lasti tako ostaja le še peščica živilskih podjetij. Pri prevzemih ne gre za emocije, pravi Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka-Delamaris. "To je matematika, če se ne izide, je lahko to težava." Kaj to pomeni za prehransko varnost in samooskrbo Slovenije?06.09
18. 09. 2024
Dejstva
Afere na trgu mesa: 'Tukaj se občasno pojavljajo posamezniki, ki izigravajo sistem'
Kaj vse pretresa trg mesa? Afere, odpoklici izdelkov, tudi zavajanje kupcev. Zaupanje kupcev je težko pridobiti in zelo enostavno izgubiti. Tukaj se občasno pojavljajo posamezniki, ki izigravajo sistem, opozarja direktor državne skupine Farme Ihan Matej Resnik. Zakaj pa razburja vladna košarica? Kako inšpekcija kaznuje trgovce, ki lažno oglašujejo izdelke kot slovenske, čeprav kdaj to niso?06.08
17. 09. 2024
Dejstva
Cene mesa višje za 81 odstotkov. Bo meso za slovenskega kupca postalo predrago?
Cene mesa so bile julija letos za 81,3 odstotka višje kot na začetku leta 2004. Zakaj je cena za potrošnike na prvem mestu, šele na četrtem pa poreklo? Slovenski potrošnik je za slovensko meso pripravljen plačati od 5 do 10 odstotkov več. Bi lahko meso postalo predrago? Kakšne so marže trgovcev? In kdo ima največje koristi pri rasti cen hrane in mesa?06.05
16. 09. 2024
Dejstva
Rekorden uvoz mesa: raje kupimo slovensko ali cenejše meso?
Lani smo uvozili rekordne količine mesa – 116,7 tisoč ton, pri tem največ, slabih 54 odstotkov, svinjine. Razlog? Ker imamo svinjine na voljo premalo. Samooskrbni smo z govedino in perutnino. Gre v tujino bolj kakovostno meso? 'Slabša živina gre v slovenske klavnice,' ocenjuje Jože Tomšič, vodja kmetijstva v Kmetijski zadrugi Trebnje.18.55
01. 09. 2024
Dejstva
Pitna voda za vse: za kakšno ceno?
Pitna voda za vse – to je cilj novega predloga zakona, ki si ga je zamislilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Uvedli bi dovoz vode tam, kjer nimajo javnega vodovoda ali lastne oskrbe. S predlogom pa naj bi se lotili tudi nadgradnje javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja. A predlog ne prinaša dejanske nadgradnje, opozarjajo na komunalni zbornici, ampak celo poslabšanje delovanja sistema oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V javno razpravo je bil predlog dan sredi avgusta, ko je bilo na dopustu največ ljudi. Bistvena pomanjkljivost: ministrstvo denarja še ni zagotovilo. Komu se tako mudi, koliko višje položnice bi lahko plačevali potrošniki, če bo tak predlog zakona sprejet?06.07
26. 07. 2024
Dejstva
Grozljivka v Litiji: gradbena inšpekcija ustavila postopek glede vodomerne postaje
Dan po naših razkritjih o grozljivki, ki jo v domači hiši že skoraj leto dni doživljata Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne, ju je gradbena inšpektorica obvestila, da postopek glede nevzdrževane vodomerne postaje končuje. Zakaj? Ugotovila je, da je lanska ujma zid, nad katerim stojita vodomerna postaja in njuna hiša, tako hudo poškodovala, da ga je treba sanirati kot posledico naravne nesreče. Za to pa inšpekcija ni pristojna, ampak država, ki je sprejela zakon glede odprave posledic poplav. A ključno vprašanje ostaja odprto: kdo je lastnik zidu in kdaj bo saniran? Zlatko in Darja težko čakata kdaj bo rešen njun dom.06.15
25. 07. 2024
Dejstva
Agonija v Hajdini: na krožnike nosilo perje iz sosednje piščančje farme, ki je delno nezakonita
Agonija občanov Zgornje Hajdine traja že več kot 40 let. Začela se je z gradnjo piščančje farme pri sosedih. Kršitve so se pojavile že na začetku, saj je bila zgrajena mimo gradbenega dovoljenja, vsa ta leta pa so jo večkrat dograjevali. Sosedje so se obrnili na vse pristojne institucije, a nelegalni deli hleva za piščance še vedno stojijo. Porušila jih ni niti inšpekcija, ki je nelegalno gradnjo prepoznala pred več kot 20 leti. Sosedje, ki živijo v smradu, pravijo, da se počutijo nemočne. Živijo v strahu, da bo farma – po več poskusih – tokrat legalizirana.06.01
22. 07. 2024
Dejstva
Investitor hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja, za legalizacijo morajo stanovalci plačati 40.000 evrov
Stanovalci s Ceste Cirila Kosmača v Ljubljani so šokirani. Investitor je večstanovanjsko hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja – naredil je šest stanovanj namesto štirih. To ugotavlja ljubljanska upravna enota, ki lastnikom zato ne more izdati uporabnega dovoljenja. Brez tega je hiša na trgu precej manj vredna. Edina možnost je legalizacija – zanjo bi morali tako lastniki stanovanj plačati 40.000 evrov oz. 7.000 evrov na posameznega lastnika. Eden izmed njih – Gregor Gajšek – se sprašuje, zakaj morajo breme nositi prav lastniki stanovanj, ne pa investitor, če je znano, kdo je stavbo zgradil, podjetje, ki jo je zgradilo, pa je še vedno aktivno. Je to pogosta praksa?06.03
17. 07. 2024
Dejstva
Zakaj država ne poruši nelegalnih bazenov, hiš, parkirišč na državnih vodnih zemljiščih?
Kaj se zgodilo po našem majskem razkritju o nelegalnih bazenih, hišah, teniških igrišču, parkirišču na državnih vodnih zemljiščih? Direkcija za vode je gradbeni inšpekciji prijavila zgolj mobilne hiške v Ankaranu. Direkcija letno prijavlja med 50 in 60 nedovoljenih gradenj, posegov. V zadnjih štirih letih skupno 343. Tudi gradnjo stanovanjskih hiš na poplavno ogroženih območjih. Kako ukrepa, kakšne so sankcije? Avgustovske poplave pa so opozorile, da smo gradili tudi tam, kjer ne bi smeli. Se bo gradnja zaostrila? Kakšni pa so načrti glede uničenih, poškodovanih domov, ki čakajo na vladnem seznamu?06.09
15. 07. 2024
Dejstva
Grozljivka v Litiji: ne spijo mirno, bojijo se, da bodo poplave odnesle hišo
Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne v svoji domači hiši že skoraj eno leto ne spita mirno. Zakaj? Lanske avgustovske poplave so močno poškodovale zid ob reki Savi, nad katerim stoji njun dom. "Če bodo še ene takšne poplave in če se zid podre, lahko splazi hiša dol," v skrbeh pripoveduje Zlatko. A ključno vprašanje: kdo je lastnik in kdo ga bo saniral? Zgrajen je bil pred skoraj 70 leti, ko so nad njim postavili vodomerno postajo, ki je ARSO od leta 2015 ne uporablja več. Zid stoji na vodnem zemljišču, z njim upravlja Direkcija za vode. Ta je sporen objekt prijavila gradbeni inšpekciji. Kdo je odgovoren? "Iščemo lastnika državne lastnine," pravi Zlatko.06.02
07. 06. 2024
Dejstva
