Aterotromboza in ishemični dogodki
Za aterosklerozo velja, da je praviloma benigna bolezen, dokler se ne zaplete s trombozo aterosklerotično spremenjene arterije. Tromboza na aterosklerotični lehi lahko pripelje do najrazličnejših ishemičnih dogodkov, kot so možganska kap, srčni infarkt ali ishemija uda. Do nedavnega je veljalo, da je ateroskleroza pretežno degenerativni proces, za katerega je značilno kopičenje lipidov in nekrotičnih sestavin v arterijski steni. V zadnjih letih pa so ugotovili, da je kopičenje holesterola in drugih lipidov le eden od procesov, ki sodelujejo v t.im. aterogenezi. Ateroskleroza se najverjetneje začne s poškodbo endotelija, ki ga lahko poškodujejo različni dejavniki, kot so zvečan krvni tlak, ogljikov monoksid, nikotin, holesterol ter bakterije, virusi, aktivirani trombociti in levkociti. Poškodbi sledi kopičenje holesterola v notranjih plasteh arterijske stene, ki je izdatnejše ob zvečanih koncentracijah holesterola v krvi. Nevarne so zlasti tiste aterosklerotične lehe, ki imajo velike lipidne vložke, tanko pokrovno plast, ki loči aterosklerotično leho od žilne svetline, in vsebujejo večje količine vnetnih celic. Take lehe so neodporne proti hemodinamskemu stresu, zato ob hemodinamsko neugodnih razmerah počijo, površina se odušči, nastala razjeda pa postane trombogena podlaga za nastanek krvnega strdka. Če nastane večji krvni strdek, ki povsem zapre žilno svetlino, pride do akutnih ishemičnih zapletov z značilnimi kliničnimi posledicami. Pri napredovanju aterosklerotičnih sprememb imajo pomembno vlogo trombociti. Zato je uporaba zdravil z antitrombocitnim delovanjem pri osebah, ki so ogrožene z aterosklerozo, smiselna in kot so pokazale večje klinične raziskave, lahko z antiagregacijskimi sredstvi zmanjšamo pogostost aterosklerotičnih zapletov in s tem tudi umrljivost