Omenjeno letalo je med poletom v bližini sovjetske meje strmoglavilo 21. januarja 1968, kar je zaostrilo odnose med ZDA in Dansko, pod katero sodi zunanja, obrambna in varnostna politika Grenlandije. Danska, ki po poročanju časnika ni bila nikoli obveščena o izgubi bombe, je v tistem času na svojem ozemlju, vključno z Grenlandijo, prepovedovala jedrsko orožje. Spomladi istega leta so ZDA dansko vlado obvestile, da je čiščenje prizorišča nesreče na severu Grenlandije končano, vendar pa so šele avgusta zaključile iskanje potopljene bombe in razglasile, da ni več nevarnosti jedrskega sevanja.

Omenjeni delavci - pri čiščenju prizorišča nesreče je sodelovalo okrog 1200 Dancev in Grenlandcev - so zaupne dokumente pridobili zaradi odškodninske tožbe, saj jih je več zbolelo za rakom in drugimi boleznimi, ki so povezane z radioaktivnostjo.

Danski časnik je omenjeni članek objavil pred srečanjem med predstavniki State Departmenta in Grenlandije, ki se bodo od 21. do 24. avgustom pogovarjali o vlogi oporišča Thule pri načrtovanem projektu protiraketne obrambe, ki naj bi ga ZDA vzpostavile do leta 2005. Vodilni grenlandski politiki pa ne želijo, da bi oporišče imelo kakršnikoli vlogi pri tem ameriškem projektu.

Grenladnija ima od leta 1979 omejeno samoupravo pod dansko krono.