Alem Maksuti
Karl Erjavec kot upanje
28. 11. 2020 07.00
Na parlamentarnih volitvah v Srbiji leta 2012 je Socialistična partija Srbije (SPS), stranka nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića, dobila 14,53 % in s tem zasedla tretje mesto. Čeprav je relativno zmago dobila Srpska napredna stranka (SNS), drugo mesto pa Demokratska stranka (DS), je takratni predsednik države Tomislav Nikolić (SNS) mandat za sestavo vlade podelil Ivici Dačiću, takratnem predsedniku tretjeuvrščene SPS. Dačić je postal predsednik vlade, njegova SPS pa je pristala v koaliciji z zmagovalko volitev SNS. Sestavil in vodil je vlado, čeprav je njegova SPS na volitvah zasedla (šele) tretje mesto. Pač, večstrankarska parlamentarna demokracija.
Državljan Gale
21. 11. 2020 07.00
Odkar je vlada Janeza Janše prevzela oblast, državljani lahko le nemo opazujemo javno šikaniranje vsakogar, ki si drzne kakorkoli kritizirati predsednika vlade in njegove ministre. Vladni vrh je pod okriljem koronakrize v nekaj mesecih storil toliko napak kot še nobena politična garnitura. Kot da bi živeli vzporedno realnost, se podpirajoči vladni uradniki in poslanci ne zmenijo za opozorila, ki prihajajo od opozicije, medijev ali civilne družbe. Trdno prepričani o svoji misiji pod sloganom "skupaj zmoremo", najraje na dopisnih nočnih sejah, pod okriljem boja proti novemu koronavirusu, demontirajo institucije in pravni red države.
Kaj poraz Donalda Trumpa pomeni za Slovenijo?
14. 11. 2020 07.00
Novi 46. predsednik Združenih držav Amerike (ZDA) je Joe Biden. Demokratu in dolgoletnemu politiku je uspelo premagati narcisoidnega Donalda Trumpa, slovenskega zeta in verjetno največjega lažnivca v zgodovini politike ZDA. Trumpov poraz oziroma Bidnova zmaga je prvi v nizu korakov k celjenju razklane ameriške družbe.
Kdo si želi ugrabiti DeSUS?
07. 11. 2020 07.39
Infekcijska slika covida-19 v državi in trenutni veljavni ukrepi kažejo, da bo stranka DeSUS imela resno tehnično oviro pri izvedbi volilnega kongresa. Poleg tehnične ovire se postavlja vprašanje: kdo bo novi predsednik? Kandidata sta dva in ta dva sta diametralno nasprotna. Na eni strani imamo Karla Erjavca, ki bi DeSUS lahko dokončno iztrgal iz objema Janeza Janše in redefiniral pozicijo stranke v koaliciji ali pa celo izstopil iz koalicije. Na drugi strani je Srečko Felix Krope. Nekoč prvi rušilec Erjavca in nekdanji podpornik dr. Aleksandre Pivec – pobudnice prvega projekta s ciljem ugrabitve stranke upokojencev.
Fantje, spodletelo vam je!
31. 10. 2020 07.00
Drugi val koronakrize je na vrhuncu. Številke pričajo, da so razmere alarmantne. Državljani se vsak dan spopadajo z izzivom, kako preživeti in ohraniti lastno zdravje in zdravje svojih bližnjih. Stroka na drugi strani dela vse, kar je v njeni moči, da ohrani zdravje državljanov. Politika ljudi poziva, naj se držijo ukrepov, in večina državljanov to tudi počne. Predsednik vlade po drugi strani noče razumeti, da bo kot vodja moštva enkrat moral prevzeti odgovornost za nastale razmere in odgovarjati državljanom za vse, kar se dogaja v vladi.
Kam plujeta SMC in NSi?
24. 10. 2020 14.13
Dozdajšnji ideološko prazen koncept politične sredine, ki je med politiki postal priljubljen zaradi predpostavke, da ne gre za leve in desne, ampak za dobro Slovenije, se je dokončno izpel. Projekt dr. Mira Cerarja, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobil podporo 9,57 % volivcev, se je pod vodstvom Zdravka Počivalška prelevil v podpornika skrajno desne populistične politike pod okriljem stranke SDS. Enako je, v manj kot pol leta, doživela stranka NSi, ki se zelo dobro počuti v tretji vladi Janez Janše. Tistega Janeza Janše, ki so ga vodilni v stranki NSi le nekaj mesecev, preden so vstopili v njegovo vlado, etiketirali kot skrajno desnega politika.
Kdo se boji Karla V. Erjavca?
17. 10. 2020 07.00
Po končanem cirkusu dr. Aleksandre Pivec, ki se je pred dnevi odvijal v državnem zboru, stranka DeSUS išče novega predsednika. Neuradno so evidentirani trije kandidati. Med njimi je nekdanji predsednik Karl Viktor Erjavec. Kot minister je sodeloval v številnih vladah in bolj ali manj uspešno vodil stranko DeSUS petnajst let. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, leta 2018, je v hudi konkurenci levosredinskih strank DeSUS zagotovil vstop v državni zbor. Gre za izkušenega politika, ki je največjim političnim avtoritetam sposoben reči ne, zapustiti koalicijo (kot leta 2011) in se s komurkoli pogovarjati kot enakovreden politični partner. Tak politik na čelu DeSUS bi najmanj ustrezal koalicijski SDS, še posebej Janezu Janši.
O opoziciji
10. 10. 2020 07.57
V trenutnem sklicu državnega zbora, nasproti tretji vladi Janeza Janše, stoji t. i. bipolarna opozicija. Na eni strani imamo Jelinčičevo SNS, ki skladno z lastnim cenikom nudi podporo Janezu Janši pri legalizaciji določenih odločitev. Lahko bi rekli, da SNS predstavlja neko vrsto tihega partnerja vladi, s katero je tudi uradno podpisala sodelovalni sporazum. Na drugi strani imamo plejado opozicijskih strank, ki so po svoji naravi, moči in funkciji v političnem prostoru popolnoma različne.
Aleksandra P. Lukašenko
04. 10. 2020 08.54
Odločitev dr. Aleksandre Pivec, da po izraženi nezaupnici s strani poslanske skupine stranke DeSUS, kljub vsemu vztraja na položaju ministrice v vladi, kaže na uzurpacijo demokratičnih mehanizmov. Otopelost političnega instinkta jo je pripeljala v pozicijo, v kateri se vede podobno kot beloruski diktator Lukašenko, za nobeno ceno ne želi zapustiti položaja, ki ga zaseda. Ministrica svojo odločitev zagovarja s tezo, da gre za njeno ”politično in medijsko diskreditacijo”. Žalostni dnevi za slovensko demokracijo, kot sama pravi, naj bi bili uperjeni v končni cilj in sicer v rušenje vlade Janeza Janše. Ampak - ali je zares tako?
Stranka DeSUS pred resnim izzivom
26. 09. 2020 07.00
Ameriški politolog Angus Campbell in sodelavci v eni od klasičnih študij z naslovom The Voters Decides predstavijo pristop za razumevanje volilnega vedenja. Njihov pristop se osredotoča na dejavnike, ki so najbližji volilni odločitvi. To je predvsem volivčevo stališče do stranke.
Antijanšizem kot politična platforma
20. 09. 2020 09.45
Pričakovanja javnosti od opozicijskih strank, ki naj bi predstavljale programsko alternativo aktualni vladi, s skrajno desno SDS na čelu, rastejo iz dneva v dan. V opozicijskih strankah se počasi, predvsem v stranki SD (prihajajoči kongres), vzpostavlja občutek, da antijanšizem ni zadostna politična platforma, na kateri bi lahko opozicijske stranke gradile kampanjo za naslednje volitve. To je sicer na mestu, ampak ali je zares tako?
Kako delujejo politične stranke?
14. 03. 2020 07.00
V svojem znamenitem delu Ekonomska teorija demokracije (1957) ameriški ekonomist Anthony Downs kot temeljno predpostavko jemlje izhodišče, da je poglavitna pomanjkljivost dotedanjega normativnega pogleda na demokracijo ta, da ni upošteval dimenzije ekonomsko-političnega delovanja.
Neoliberalizem naš vsakdanji
29. 02. 2020 07.00
V današnjem političnem in družbenem življenju je široko razširjena ideologija, ki govori, da ljudje nimamo nič skupnega, da ima vsak svojo resnico in da skupnih institucij ne potrebujemo. Od kod izvira ta ideja, je težko odkriti. Želja po neskončni svobodi posameznika je močna.
Zakaj opozicijska SDS ni alternativa?
08. 02. 2020 10.14
Po padcu vlade Marjana Šarca bodo slovenski volivci prej ali slej postavljeni pred dilemo, komu na naslednjih (predčasnih) volitvah nameniti svoj glas. Odhod prvaka DeSUS iz politike priča, da kult osebnosti večnega predsednika v slovenskem političnem prostoru ostaja le še prvak stranke SDS.
Ali so volilne kampanje pomembne? Primer Zoran Milanović
19. 01. 2020 07.00
Na zadnjih predsedniških volitvah na Hrvaškem je Zoran Milanović (nekdanji predsednik hrvaške vlade), v drugem krogu premagal dotedanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Bolj kot razlika v številu glasov pomembno vprašanje predstavlja enigma, kako je Milanović uspel v 14 dneh kampanje mobilizirati in/ali prepričati dobrih 476.000 volivcev, kar je skoraj še enkrat toliko, kot je dobil v prvem krogu (557.900)?
O družbi spektakla
04. 01. 2020 10.30
Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je ameriški komunikolog Murray Edelman politično komunikacijo definiral kot neprekinjeno obveščanje o novitetah in stalno konstruiranje in rekonstruiranje družbenih problemov, kriz, nasprotnikov in vodij, kar ustvarja zaporedni niz groženj in upanja.
Kaj je to politična sredina?
23. 11. 2019 07.17
Model strankarskega tekmovanja, imenovan levo–desno, izhaja iz predpostavke, da je tekmovanje političnih strank utemeljeno na programih, katerih vsebino je mogoče opisati z eno samo ideološko dimenzijo.
O Banki Slovenije
16. 11. 2019 07.00
John Maynard Keynes je ob priložnosti pokazal upanje, da bo kmalu prišel dan, ko bodo ekonomski problemi postavljeni na pravo mesto in se bodo ljudje začeli ukvarjati z resničnimi problemi – življenjem in medsebojnimi odnosi. Na žalost se je Keynesova vizija pokazala kot težko uresničljiv cilj. Ekonomska vprašanja (p)ostajajo vedno bolj odrezana od življenja ljudi, ki se pa prav tako velikokrat ne ukvarjajo z življenjem.
Kakršni državljani, takšna oblast
02. 11. 2019 07.28
V politološki literaturi je obče sprejeto stališče, da naj bi strankarske delitve in smeri strankarskega združevanja v osnovi odsevale temeljne razredne, rasne, socialne, etnične, kulturne, religijske in druge delitve v družbi.
Personalizirana politika
19. 10. 2019 07.00
Osnovna teza o personalizaciji politike temelji na domnevi, da je podoba politika – poleg strankarske identifikacije in vprašanj na agendi volilne kampanje – pomembna oziroma včasih celo najpomembnejša determinanta volilne izbire. Moderna teorija o personalizaciji politike oziroma o vplivu značilnosti politika na volilno odločitev posameznika temelji na dveh ključnih argumentih.
Pamet v roke!
12. 10. 2019 07.00
Slovenska politika danes je eno golo moraliziranje. Nikoli do zdaj v politiki ni bilo tako malo politike in tako veliko neumnosti in praznine. Od predsednikov strank, vladnih in opozicijskih, in od marsikaterega ministra lahko slišimo le besede, s katerimi poskušajo braniti lastne interese, v imenu vladajoče ideologije.
O neoliberalizmu
28. 09. 2019 07.01
Pomislite, da je leto 1970 in da vam nekdo reče, da boste leta 2020 za nakup stanovanja v prestolnici potrebovali za 30 let kredita, pri čemer bo mesečni obrok znašal polovico vaše plače. Da morate delati do 65. leta, višina pokojnine (če jo doživite) pa bo tretjina plače. Večina tovarn je zaprta (Litostroj, Mura, Peko …), samozadostnost pa dosega borih 30 odstotkov, kar pomeni, da česen, ki ga jeste, uvozimo iz Pakistana in Indije. Verjetno bi pomislili, da je padla atomska bomba.
O eliti ali t. i. 'globoki državi'
21. 09. 2019 07.00
Po mnenju ameriškega sociologa C. W. Millsa elita kot družbena skupina obstaja samo, če obstaja zavest članov posamezne skupine, da so v vertikalnem klasifikacijskem smislu nad največjim številom posameznikov v družbi. Temelj te enotnosti Mills vidi v psihosocialni strukturi pripadnikov te družbene skupine (imenuje jo elita moči).
O strukturnih reformah
07. 09. 2019 07.00
V slovenski politiki je zagotovo najpogosteje uporabljena sintagma ”strukturna reforma”. Praktično vsi politiki, vladajoči in tisti v opoziciji, govorijo o nujno potrebnih strukturnih reformah na številnih področjih, od zdravstva do javne uprave. Tako med politiki kot v širši javnosti se je vzpostavila predpostavka, da izvedba nujno potrebnih strukturnih reform predstavlja edino pot do razvite in uspešne družbe v prihodnosti.
O teoriji zarote
24. 08. 2019 15.29
Obstoječe znanje o političnem vedenju volivcev priča o naivnosti prepričanja, da ljudje politične voditelje kot take prepoznavajo zaradi njegovih ali njenih spretnosti, kot so inteligenca, znanje, moč ali druge značajske lastnosti. Figura in značaj političnega voditelja temeljita predvsem na odnosu med voditeljem in njegovimi sledilci v specifičnih okoliščinah.
Slovenija je mrtva, naj živi neoliberalizem!
17. 08. 2019 07.00
Z razpadom nekdanje federalne države je nacionalistična ideologija pokazala svojo moč preko homogenizacije naroda. Visoka stopnja nacionalne homogenosti je v Sloveniji (in večini drugih jugoslovanskih republik) razvila tako horizontalno kot vertikalno solidarnost. Ampak stanje vsesplošne evforije in zadovoljstva se je hitro končalo.
O antikomunizmu, nacionalizmu in desnici
03. 08. 2019 07.00
Zgodovinar Eric Hobsbawm je pisal o tem, da je zgodovini potrebna distanca, ne zgolj od strasti, emocij in ideologij, ampak tudi od veliko bolj nevarne želje po doseganju nacionalne "identitete".
O lažnih novicah
28. 07. 2019 10.49
Danes se veliko govori o t. i. lažnih novicah (fake news). Številni znanstveniki, politiki, novinarji in splošna javnost se pogosto sprašujejo o tem, kaj so to lažne novice in ali obstaja univerzalna definicija. Zadeve gredo tako daleč, da se v okviru akademske skupnosti organizirajo konference in drugi dogodki, ki naj bi pripomogli k boju proti lažnim novicam in posledicam, ki jih te imajo za družbo.
O fah idiotih
13. 07. 2019 07.00
Bolonjski proces se veže na Bolonjsko deklaracijo, ki so jo leta 1999 podpisali ministri za izobraževanje iz Evropskih držav. Gre za vsesplošno reformo izobraževalnega sistema, s katero naj bi se izboljšal pretok med sistemom izobraževanja in trgom dela, s čimer naj bi Evropa postala (naj)bolj gospodarsko konkurenčna sila v svetu.
Kaj je levica v Evropi izgubila 9. 11. 1989?
22. 06. 2019 07.00
V jedru delitve med levico in desnico je fundamentalni spopad med delom in kapitalom. To je verjetno srž socialdemokratske ali socialistične ideje. Spopad med delom in kapitalom je v zadnjih nekaj desetletjih prekinjen, pogosto pa se zdi, da delitev levo-desno ne obstaja več, kar v javnem diskurzu ponazarja parola o tem, da so tako ali tako 'vsi isti'.