Avtor
Ana

Telovadba, ki je gradila narod

16. 10. 2025 06.00

Slovence so prvi postavili na zemljevid svetovnega športa, izumili celo danes tako priljubljeno aerobiko in s telesno kulturo budili slovensko narodno zavest. Slovenski sokoli so že pred 162 leti vedeli, da se moč začne v gibanju in v srcu. In če mislite, da ste prestari za preval, počep ali stojo na rokah, potem še niste spoznali sokolskih veteranov, za katere je starost le številka.

Skrivnostni svet gliv: žareči 'arhitekti pod našimi nogami

12. 10. 2025 09.00

V temini gozdov, velikokrat kar pod plastmi listja, se skriva skrivnostni svet gliv - tihih prebivalcev, brez katerih življenja, kot ga poznamo, verjetno ne bi bilo. In verjetno bodo glive tudi tiste, ki nas bodo morda nekoč preživele. Ker so razkrojevalci in zdravilci hkrati, z njimi si delimo več kot 50 odstotkov genskega zapisa, njihove nevidne mreže pa pod drevesnimi koreninami že milijone let ustvarjajo čisto pravi naravni internet.

Kako mi moški razlagajo

04. 10. 2025 07.00

Minila so stoletja, preden je ozko omejenemu, s prepletom okoliščin in privilegijev pogojenemu delu ženskega prebivalstva uspelo sesti za omizja, kjer se razmišlja, govori in odloča. Nato so minila nova stoletja, da je del najbolj privilegiranih posameznic lahko o dolgi poti do odločanja skoval koncept mansplaininga (ko moški ženski nekaj razlaga na pokroviteljski, vzvišen ali podcenjujoč način) in s tem povezanih pričakovanj infrastrukture ženskosti, ki ženski glas zreducirajo na servilnost in ton. Pred vsem tem pa so živele in ustvarjale številne, na primer Mileva Marić.

Obisk ljubljanskega podzemlja in do kolen v ...

02. 10. 2025 07.00

Ste vedeli, da vsak Slovenec v kanalizacijo pošlje skoraj 170 litrov vode in da tam spodaj ne konča samo tisto, kar odplaknemo iz stranišča? Svet pod zemljo bi verjetno marsikdo najraje pustil kar tam, kjer je. V temi. Ker se za večino od nas svet umazanije in odplak konča takrat, ko nesnago poženemo po kanalizacijskih ceveh. In svet za nas je spet lepo čist in urejen. Pa vseeno do podzemlja ne bi smeli biti tako brezbrižni. Tudi do tistih ne, ki skrbijo, da se vsi mi ne zadušimo v lastnem d..., pardon, blatu. In to sem v enem največjih kanalizacijskih omrežij spoznala tudi jaz. Premalokrat pomislim, da se lahko tisto, kar splaknem v odtok, nekoč vrne nazaj v moj ali pa v kozarec mojih otrok ali vnukov.

Zakaj je 91-letnica iz dneva v dan ujeta v lastni hiši?

30. 09. 2025 06.00

Si lahko predstavljate, da bi bili iz dneva v dan ujeti v lastni hiši? Ne zaradi bolezni, ampak zaradi soseda, ki vam ovira edino pot iz hiše. Prav to se dogaja 91-letni upokojenki v Nemčiji, ki že skoraj tri mesece ne more normalno zapustiti svojega doma. In kaj je razlog za postavljeno oviro? Del poti sicer pripada sosedu, a ta molči. Za rešitev težave se zdaj zavzema celo znani nepremičninski agent. Pa je rešitev sploh zares možna?

Slovenci pojemo največ 'prepovedanih sadežev'

25. 09. 2025 09.00

V starih kulturah je bilo simbol plodnosti, na svetopisemskem drevesu spoznanja je postalo prepovedan sadež, kot simbol znanja oziroma gravitacijskega spoznanja je jabolko padlo na glavo Isaacu Newtnu, s srednjim vekom pa postalo simbol greha in skušnjave. Jabolko je eden najbolj priljubljenih sadežev širom sveta in tudi Slovenci smo eni tistih, ki pojemo največ tega sadja. A za nas so jabolka več kot sadež. So del slovenske tradicije, zdravja in kulinarične ustvarjalnosti.

LPP akademija: obiskovalci so se lahko preizkusili v vožnji avtobusa

18. 09. 2025 20.36

Ob Evropskem tednu mobilnosti so v LPP akademiji avtobus lahko vozili čisto vsi, vozniki so namreč odstopili sedež svojega novega simulatorja vožnje. Ta s pomočjo umetne inteligence ustvari unikatne treninge za vsakega posameznika, vozniki pa lahko bolje spoznajo tveganja na cestah in se naučijo bolj samozavestno obvladovati tudi najbolj nepredvidljive razmere. Kako je videti vožnja v slabih vremenskih pogojih, ob gostem prometu in v drugih zahtevnih razmerah?

Ko odkriješ, da imaš lahko čudežne roke

18. 09. 2025 07.00

Si predstavljate, da bi si na primer sami znali popraviti dežnik, si stkati blago za obleko, oblikovati lastno glineno posodo ali pa zlat prstan? V Ljubljani še vedno živijo rokodelski mojstri, ki opravljajo obrti, za katere mnogi mislijo, da so že izumrle. Te obrti so del kulturne dediščine in so še vedno žive v mestnem središču. In tudi navadni smrtniki imajo možnost, da te mojstre obiščejo ter se preizkusijo celo v vlogi vajencev. Ker mi že nekaj časa nagaja moj najljubši dežnik, deževni dnevi pa šele prihajajo, sem jasno zavila k dežnikarici, obledeli prstan odnesla k zlatarju in si pri lončarki ustvarila skledico za spomine. In kaj je bilo pri tem najbolj vredno? Da se mi je zdelo, da se mi je ta dan življenje res obrnilo Na bolje. Ugotovila sem, da je ustvarjalno delo z rokami ne le hrana za možgane, ampak tudi za srce.

Namesto mestnega vrveža v samoto narave

12. 09. 2025 20.11

Število tujih turistov pri nas se povečuje, vse bolj iščejo butična doživetja. Na že uveljavljeni turistični destinaciji na Dolenjskem domačim in tujim gostom ponujajo doživetja in ne le prenočitev. In zakaj turiste privlačijo kraji, kjer namesto v mestnem vrvežu uživajo v samoti sredi narave?

Kjer se grozdje spreminja v pijačo bogov

11. 09. 2025 11.33

Zakaj bi vendar hiteli in trgali že sredi avgusta? Saj vendar ne želimo kislega vina! Tako bi vinogradniki zmajevali z glavami nekoč, zadnja leta pa so zgodnje trgatve sredi avgusta skorajda stalnica. Tudi letos, predvsem na Primorskem, grozdne jagode kar pokajo od sladkobe. Na butični kmetiji na Manžanu blizu Kopra, pri Butulovih, pa te dni pokajo tudi od ponosa. Ker so pod streho spravili vse grozdne jagode in nedavno od enega najbolj prepoznavnih italijanskih vinskih vodnikov dobili še prestižno priznanje. Vas mika, da bi jih obiskali? Ni problema! Butulovi namreč slovijo po tem, da medse sprejmejo prav vsakogar, če le ima veselje do dela, druženja, dobre hrane in pijače ter narave. Jaz sem se našla v prav vsaki od naštetih točk.

Zaradi neurejene frizure dobila kazen

04. 09. 2025 06.13

Se še spomnite svojih šolskih dni? Morda celo še računanja na abakus, pa nošenja pionirskih čepic, prvih računalnikov, tablic? Nekoč je bila šola privilegij, danes pa nam je obvezno šolanje, ki se je s treh let povprečnega šolanja pred dobrimi sto leti premaknilo na 14, samoumevno. Za povrh danes vemo, da nas učenje ščiti tudi pred staranjem. Da je šola zakon, vedo tudi v Slovenskem šolskem muzeju, kjer že več kot 125 let skrbijo za slovensko šolsko dediščino. V njem človek kaj hitro spozna, da smo Slovenci res lahko ponosni na svojo sled, ki smo jo pustili v šolstvu širom Evrope. In kaj je tisto še posebej izjemno doživetje, ki ga lahko obiskovalci doživijo v muzeju? Živa ura zgodovine. Naj bo v rimski tuniki ali togi, v predpasničku, gledajoč učiteljevo žezlo (šibo), ali pa v telovadnem dresu Sokolskega društva.

Lani nekateri pouk začeli z neopravičenimi urami. Se letos lahko ponovi kolaps?

31. 08. 2025 21.23

S 1. septembrom lahko sicer znova pričakujemo jutranjo in popoldansko gnečo na cestah, predvsem na mestnih vpadnicah in v okolici vrtcev in šol. Večina otrok in mladostnikov se v šolo odpravlja peš, zato na agenciji za varnost prometa voznike znova pozivajo, naj bodo nanje še posebej pozorni.

Šola je pred vrati: starši in otroci še po zadnjih nakupih

30. 08. 2025 20.09

Čeprav se izteka zadnji počitniški vikend, na cestah z morja proti notranjosti ni bilo večje gneče. Večina otrok in mladostnikov se že pripravlja na novo šolsko leto. Več kot 356.000 jih bo spet sedlo v šolske klopi. Nakupovalna središča so bila polna, starši in otroci so kupovali še zadnje šolske potrebščine. Nekateri šolo že težko pričakujejo, drugi pa se v razrede vračajo manj navdušeni. Konec počitnic in začetek šole pa lahko nekatere otroke pahne tudi v stisko – strah pred novimi začetki je pogost, pravijo strokovnjaki. Ravnatelji staršem medtem zagotavljajo, da so učitelji dobro pripravljeni in da bodo otrokom pomagali, da bo prehod v novo šolsko leto čim lažji.

Poletna šola strojništva navdušuje mlade

28. 08. 2025 21.03

Več kot sto osnovnošolcev zadnje izdihljaje počitnic preživlja kar v šoli. Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo namreč poteka poletna šola strojništva. Na njej učenci spoznavajo svet sodobnega inženirstva v praksi in snujejo ter sami izdelujejo razne izdelke od prenosnih vremenskih postaj do silikonskih modelov za pralineje. Pripravili pa so tudi posebno delavnico za dekleta, saj želijo razbiti mite o strojništvu in ta inovativen poklic približati tudi njim.

Stereotipi o ženskah kot blagovna znamka: razprodaja opolnomočenja

17. 08. 2025 07.05

Psihološko bi bilo najbrž precej enostavno razložiti potrebo ljudi – da v teh časih negotovosti in groze, ki se vsakodnevno ponavlja kot opomin na najhujše lekcije, skozi katere je človeštvo že šlo, a se iz njih naučilo tako malo – iščejo enostavne rešitve. Enostavne rešitve za najgloblje stiske in največja vprašanja našega obstoja.

Ganga 50 let proslavila s skokom v vodo, telovadbo in slastno torto

16. 08. 2025 20.14

V Ljubljanskem živalskem vrtu so slonici Gangi pripravili praznovanje za jubilejnih 50 let. S svojo značilno igrivostjo ga je začela s skokom v bazen, praznovanje pa se je končalo šele pozno popoldne. Najmlajši obiskovalci so lahko vmes izvedeli edinstveno zgodbo ambasadorke ogroženih vrst, spoznali njen vsakdan in se pogovorili z njenimi dolgoletnimi skrbniki.

Kakšno bo vreme v tednu, ko se odpravljate na dopust?

13. 07. 2025 21.45

Začetek letošnjega poletja nam je prinesel vročinske ekstreme, nato pa občutno ohladitev z nevihtami in večjimi količinami dežja. Mnogi, ki so si za dopust izbrali prav zadnja dva tedna, ko so bile temperature nižje od julijskega povprečja, z vremenom niso bili najbolj zadovoljni. Napovedi za nadaljevanje poletja pa prinašajo nekoliko bolj stabilno vreme. Kakšno bo torej v tednu, ko se na dopust odpravljate vi?

Tivoli gosti evropsko cheerleading prvenstvo

27. 06. 2025 19.57

Dvorana Tivoli bo vse do nedelje polna plesa, energije in glasnih krikov navijačev iz kar 23-tih držav, ki bodo svoje plesne veščine pokazali v dveh glavnih kategorijah. Gledalci bodo lahko tako uživali v predstavah več kot 3.000 športnikov. Čeprav tekmovalci vidijo cheerleading več kot le nabiranje prestižnih lovorik, pa vseeno vsi zagreto lovijo enako mesto - tisto najvišje.

V divjino: Ko ti preživetje podari stik s samim seboj

21. 06. 2025 09.35

Če zaprete oči in si predstavljate, da vas nekdo odpelje globoko v gozd in vas tam pusti brez hrane, vode, zavetja, bi znali preživeti? Gon po preživetju in tovrstna znanja smo si ljudje v svojo bit vgrajevali tisočletja, a na žalost danes, ko nam je vse na dosegu roke, ti ostajajo zakopani precej globoko. Tako zelo, da bi bil verjetno odgovor na zastavljeno vprašanje, ali bi znali preživeti, verjetno ne oziroma zelo težko. A za prebujenje ni treba veliko. Potrebni so le želja, volja in pomoč nekoga, ki do obisti pozna govorico narave. Jaz sem svojega guruja preživetja poiskala sredi dolenjskih gozdov. Moj namen je bil preprost: čim hitreje naučiti se osnov preživetja v naravi. A sem na koncu v divjini našla veliko več kot le to.

Ogledala naše družbe imajo otroške obraze

21. 06. 2025 21.05

Otroci so ogledalo naše družbe. Viden podaljšek vseh naših mankov in frustracij so, kadar ure in ure brezciljno drsajo po mobilnih napravah, kadar vstopajo v odnose, ki zmorejo obstati zgolj na bledi plitvini, in kadar menijo, da nas na tem svetu ne povezuje in druži čisto nič več.

Izgubljeni paketi z neznano vsebino: igra na srečo, ki lahko prinese zlato

17. 06. 2025 18.40

Nepregledna vrsta čakajočih, neznana vsebina in visoka pričakovanja. V ljubljanski BTC je prispela trgovina z izgubljenimi paketi. V njih pa je lahko dobesedno zlato ali pa zgolj polomija, ki ni vredna niti polovice plačanega zneska. Vsebina namreč ni znana, dokler paket ni kupljen. Pravila pa so jasna: ni menjav, ni vračil. Zakaj ljudje vseeno množično tvegajo svojo srečo s paketom?

Dvomi v varnost kopalne vode vodijo v negotovost za lokalni turizem

16. 06. 2025 20.40

Dvomi v varnost kopalne vode v Bohinjskem jezeru pa prinašajo negotovost tudi za lokalni turizem. Gostince skrbi, da bi takšni dogodki turiste odvrnili od obiska. Še pred poletno sezono so nastanitve že skoraj v celoti zasedene, veliko tujcev, ki za zastrupitve psov ne ve, pa prihaja s hišnimi ljubljenčki.

Ko krave odidejo na dopust

14. 06. 2025 07.00

Ko se izpod planin sredi noči zasliši zvonjenje, človek ve, da se bodo gorski pašniki kmalu ozaljšali s prijetnimi štirinožnimi obiskovalkami, ki bodo svoje menze v dolini za tri mesece zamenjale za večzvezdnične gorske restavracije. In prav ta konec tedna je na semaforju nove pašne sezone zagorela zelena luč. Njeni svetlobi je ekipa rubrike Na bolje sledila na najvišjo visokogorsko pašno planoto pri nas. In sicer v družbi navdušenih mladih pastirjev, ki pravijo, da planšarska tradicija pri njih še ne bo tako kmalu izumrla. Velika planina, prihajamo!

Prinaša nepogrešljiva zver Slovencem prestižno nagrado?

28. 05. 2025 21.01

Čeprav velja za samotarja, se rad druži, ko je za to čas, včasih celo z boljšo polovico podeli plen. Čeprav ga nekateri imenujejo morilski stroj, je lovec šibkejših in bolnih, zato pa tudi nepogrešljiv člen ekosistema. In medtem ko smo ga pred stoletjem iztrebili, se je okrepljen z novo krvjo vrnil. Zdaj se Slovenci lahko pohvalimo, da po naših gozdovih poleg 18 doseljenih risov hodi tudi več kot 30 njihovih potomcev, za uspešno izveden projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike iz petih evropskih držav, pa smo prejeli tudi nominacijo LIFE 2025, ki je ena najprestižnejših okoljevarstvenih nagrad. Nam bo uspelo zmagati? Z uspešno naseljenimi risi smo pravzaprav že.

Na obisku pri letečih farmacevtkah

22. 05. 2025 06.25

Njena zgodba se je začela že pred 40 milijoni let. Takrat je živela še samotarsko življenje. Potem pa je po desetih milijonih let ugotovila, da je ključ do uspeha povezovanje. In danes lahko na njen račun živi tudi človek. Čebele so za človeka življenjskega pomena, ne le ker so t. i. leteči farmacevti, saj naj bi njihovi izdelki pomagali pri več kot 500 zdravstvenih težavah, ampak tudi zato, ker so pomembni opraševalci. Ker brez čebel ni rastlin, ni hrane in posledično ni tudi človeka. Se ljudje tega dovolj zavedamo?

Serija vlomov v avtomobile na priljubljenih izletniških točkah

15. 05. 2025 19.47

Pohodniki in hribolazci pozor! Gorenjski policisti preiskujejo serijo vlomov v avtomobile, predvsem na parkiriščih priljubljenih izletniških točk. Nepridipravi vlomijo z razbijanjem stekel ali naviranjem vrat, delo pa jim pogosto olajšajo kar lastniki avtomobilov, ki jeklene konjičke pustijo odklenjene. Večinoma kradejo bančne kartice, enemu od okradenih so s kartice uspeli dvigniti kar 2000 evrov. Številni namreč v svojih denarnicah poleg bančne kartice nosijo tudi lističe z napisano PIN kodo.

'Ko se pojavi na ulici, je kakor da bi dal nek magnet, vsi so okoli njega''

15. 05. 2025 20.26

Človek z velikim srcem, dobrotnik z neomajno vero. Tako v novi knjigi o misijonarju slovenskega rodu, Pedru Opeki, pripovedujejo njegovi prijatelji, sodelavci ter ljudje, ki jim je Opeka spremenil življenje. V tako imenovanem Mestu upanja danes živi že 30.000 ljudi, njegovi najbližji pa pravijo: "Njegova preprostost in dobrota sta velik vzor za vse nas."

Skrivnostni prebivalci Ljubljanskega barja

15. 05. 2025 08.16

Če bi se lahko usedli v časovni stroj, bi si upali oditi 6600 let v preteklost? In sicer na Ljubljansko barje? Videli bi, da je bilo življenje takrat precej manj divje, kot si ga morda predstavljamo. Takrat je Ljubljansko barje prekrivalo veliko jezero, ob njem pa so živeli koliščarji, skrivnostno ljudstvo, za katerega ni čisto jasno, od kod je prišlo in kam je odšlo. Pred dvema letoma pa so se ponovno vrnili. Pa čeprav v prenesenem pomenu, in sicer v obliki koliščarskega naselja v naravni velikosti, ki ga je vredno obiskati tudi zato, ker lahko človek ob sprehodu po barju, če le odpre oči in ušesa, prisostvuje pravim koncertnim ptičjim arijam, tudi tistih ptic, ki so lani odšle na prezimovanje, pa so se prav v teh tednih že vrnile.

Moderni prisluškovalci narave

08. 05. 2025 07.00

Si predstavljate, da bi si lahko velik del hrane pridelali sami in za to niti ne bi porabili veliko časa in energije? Pridelava hrane ni nujno le trdo delo, je naraven ples z naravo, v katerem postanemo ljudje potrpežljivi opazovalci in skrbni nabiralci. Tako meni skupina prav posebnih strokovnjakov, nekakšnih modernih šepetalcev ali pa bolje kar prisluškovalcev narave, ki ljudem pomagajo do lastnih vrtičkov in trajnostnih nasadov. In ti niso le način pridelave hrane, ampak so živi ekosistemi, ki združujejo rastline, tla in ljudi v popolnem sožitju.

Kovač, ki z milino ustvarja ostrino

01. 05. 2025 09.15

Bi imeli službo, zaradi katere se počutite kot da je vsak dan praznik dela? Obiskali smo enega takšnih srečnežev, njegova posebnost pa je, da zna z milino ustvarjati ostrino. In za njo se ozira marsikateri kuharski entuziast in profesionalni chef. Srečni stvaritelj je Timotej Kruška, učitelj smučanja, kaskader in večni ljubitelj borilnih veščin, ki je prisilno postal kovaški samouk, ker je želel skovati lasten meč, potem pa postal nožarski mojster, pustil zanesljivo službo in začel živeti svoje sanje.