AvtorAna
Dvomi v varnost kopalne vode vodijo v negotovost za lokalni turizem
16. 06. 2025 20.40
Dvomi v varnost kopalne vode v Bohinjskem jezeru pa prinašajo negotovost tudi za lokalni turizem. Gostince skrbi, da bi takšni dogodki turiste odvrnili od obiska. Še pred poletno sezono so nastanitve že skoraj v celoti zasedene, veliko tujcev, ki za zastrupitve psov ne ve, pa prihaja s hišnimi ljubljenčki.
Ko krave odidejo na dopust
14. 06. 2025 07.00
Ko se izpod planin sredi noči zasliši zvonjenje, človek ve, da se bodo gorski pašniki kmalu ozaljšali s prijetnimi štirinožnimi obiskovalkami, ki bodo svoje menze v dolini za tri mesece zamenjale za večzvezdnične gorske restavracije. In prav ta konec tedna je na semaforju nove pašne sezone zagorela zelena luč. Njeni svetlobi je ekipa rubrike Na bolje sledila na najvišjo visokogorsko pašno planoto pri nas. In sicer v družbi navdušenih mladih pastirjev, ki pravijo, da planšarska tradicija pri njih še ne bo tako kmalu izumrla. Velika planina, prihajamo!
Prinaša nepogrešljiva zver Slovencem prestižno nagrado?
28. 05. 2025 21.01
Čeprav velja za samotarja, se rad druži, ko je za to čas, včasih celo z boljšo polovico podeli plen. Čeprav ga nekateri imenujejo morilski stroj, je lovec šibkejših in bolnih, zato pa tudi nepogrešljiv člen ekosistema. In medtem ko smo ga pred stoletjem iztrebili, se je okrepljen z novo krvjo vrnil. Zdaj se Slovenci lahko pohvalimo, da po naših gozdovih poleg 18 doseljenih risov hodi tudi več kot 30 njihovih potomcev, za uspešno izveden projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike iz petih evropskih držav, pa smo prejeli tudi nominacijo LIFE 2025, ki je ena najprestižnejših okoljevarstvenih nagrad. Nam bo uspelo zmagati? Z uspešno naseljenimi risi smo pravzaprav že.
Na obisku pri letečih farmacevtkah
22. 05. 2025 06.25
Njena zgodba se je začela že pred 40 milijoni let. Takrat je živela še samotarsko življenje. Potem pa je po desetih milijonih let ugotovila, da je ključ do uspeha povezovanje. In danes lahko na njen račun živi tudi človek. Čebele so za človeka življenjskega pomena, ne le ker so t. i. leteči farmacevti, saj naj bi njihovi izdelki pomagali pri več kot 500 zdravstvenih težavah, ampak tudi zato, ker so pomembni opraševalci. Ker brez čebel ni rastlin, ni hrane in posledično ni tudi človeka. Se ljudje tega dovolj zavedamo?
Serija vlomov v avtomobile na priljubljenih izletniških točkah
15. 05. 2025 19.47
Pohodniki in hribolazci pozor! Gorenjski policisti preiskujejo serijo vlomov v avtomobile, predvsem na parkiriščih priljubljenih izletniških točk. Nepridipravi vlomijo z razbijanjem stekel ali naviranjem vrat, delo pa jim pogosto olajšajo kar lastniki avtomobilov, ki jeklene konjičke pustijo odklenjene. Večinoma kradejo bančne kartice, enemu od okradenih so s kartice uspeli dvigniti kar 2000 evrov. Številni namreč v svojih denarnicah poleg bančne kartice nosijo tudi lističe z napisano PIN kodo.
'Ko se pojavi na ulici, je kakor da bi dal nek magnet, vsi so okoli njega''
15. 05. 2025 20.26
Človek z velikim srcem, dobrotnik z neomajno vero. Tako v novi knjigi o misijonarju slovenskega rodu, Pedru Opeki, pripovedujejo njegovi prijatelji, sodelavci ter ljudje, ki jim je Opeka spremenil življenje. V tako imenovanem Mestu upanja danes živi že 30.000 ljudi, njegovi najbližji pa pravijo: "Njegova preprostost in dobrota sta velik vzor za vse nas."
Skrivnostni prebivalci Ljubljanskega barja
15. 05. 2025 08.16
Če bi se lahko usedli v časovni stroj, bi si upali oditi 6600 let v preteklost? In sicer na Ljubljansko barje? Videli bi, da je bilo življenje takrat precej manj divje, kot si ga morda predstavljamo. Takrat je Ljubljansko barje prekrivalo veliko jezero, ob njem pa so živeli koliščarji, skrivnostno ljudstvo, za katerega ni čisto jasno, od kod je prišlo in kam je odšlo. Pred dvema letoma pa so se ponovno vrnili. Pa čeprav v prenesenem pomenu, in sicer v obliki koliščarskega naselja v naravni velikosti, ki ga je vredno obiskati tudi zato, ker lahko človek ob sprehodu po barju, če le odpre oči in ušesa, prisostvuje pravim koncertnim ptičjim arijam, tudi tistih ptic, ki so lani odšle na prezimovanje, pa so se prav v teh tednih že vrnile.
Moderni prisluškovalci narave
08. 05. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si lahko velik del hrane pridelali sami in za to niti ne bi porabili veliko časa in energije? Pridelava hrane ni nujno le trdo delo, je naraven ples z naravo, v katerem postanemo ljudje potrpežljivi opazovalci in skrbni nabiralci. Tako meni skupina prav posebnih strokovnjakov, nekakšnih modernih šepetalcev ali pa bolje kar prisluškovalcev narave, ki ljudem pomagajo do lastnih vrtičkov in trajnostnih nasadov. In ti niso le način pridelave hrane, ampak so živi ekosistemi, ki združujejo rastline, tla in ljudi v popolnem sožitju.
Kovač, ki z milino ustvarja ostrino
01. 05. 2025 09.15
Bi imeli službo, zaradi katere se počutite kot da je vsak dan praznik dela? Obiskali smo enega takšnih srečnežev, njegova posebnost pa je, da zna z milino ustvarjati ostrino. In za njo se ozira marsikateri kuharski entuziast in profesionalni chef. Srečni stvaritelj je Timotej Kruška, učitelj smučanja, kaskader in večni ljubitelj borilnih veščin, ki je prisilno postal kovaški samouk, ker je želel skovati lasten meč, potem pa postal nožarski mojster, pustil zanesljivo službo in začel živeti svoje sanje.
Rudnik, kjer rastejo najhitrejši kapniki
24. 04. 2025 07.47
Veste, da imamo nedaleč od prestolnice v osrčju Slovenije kraj z najbolj raznolikimi minerali v Evropi, kjer kapniki rastejo tudi 1000-krat hitreje kot drugod in kjer na enem od področij raste več kot 2000 različnih rastlinskih vrst? Morda pa je čas, da se v prihajajočih prostih dneh odpravite na izlet proti Litiji.
Zgodba o najlepših pisanicah in najboljši potici
17. 04. 2025 10.23
Bi pred velikonočnimi prazniki obiskali deželo, kjer kokoši nosijo rdeče-črna jajca in vas, kjer gospodinje iz obilice miru, toplote in časa pečejo odlične potice? Velika noč je največji krščanski praznik, a tudi tisti, ki niso verni, se pogosto veselijo obredov, vonja po potici in pirhov ter družinskega vzdušja. Razmišljala sem, da bi letos tudi jaz velikonočne dobrote pripravila malce drugače kot običajno. Iskala sem ideje, našla pa mir.
Soba pobega, ki nima sten, ne oken ne vrat
20. 03. 2025 09.49
Gozd marsikomu predstavlja odmik od vsakodnevnih skrbi. Nedaleč od centra naše prestolnice pa se vanj lahko odmaknete na malce drugačen način. Da se v njem igrate. In sicer z reševanjem ugank.
Ljubi me, dolžan si: ljubezen v času emocij in ekonomij dolga
01. 02. 2025 07.00
Če smo preživeli nedavni test moderne, ki nam je – kot vsakega decembra – razkrila blišč in bedo odnosov, za katere se med letom ne (po)trudimo, za praznike pa pričakujemo takšne in drugačne renesanse, je zdaj pred nami nova preizkušnja. Vse je že v rdeči barvi, okrašeno s srčki in ozaljšano z rožicami. Čas je za obredno vzneseno slavljenje ljubezni!
Od-postajanje v družbi spektakla: kaj najdejo tam, kjer se vsi iščejo?
21. 12. 2024 07.00
December je festival spektakla. Še nekaj dni imamo, da ga užijemo v polni meri, da nas navda s tesnobo, preplavi s pritiski in pripravi na novo leto. V naslednjem letu bo seveda vse drugače. Malo rdeče in zelene, zlate ali srebrne, malo bolj ali manj prijetnih druženj s tistimi, s katerimi se res moramo podružiti, malo sejmov, malo peke in kuhe, en kup darilc in malo lučk.
Med mojo pravico in mojo tišino: kako sem nekoč umetno prekinila svojo nosečnost
12. 10. 2024 11.41
Še preden sem se pred leti začela profesionalno ukvarjati z enakostjo spolov, sem kot ženska neenakost seveda že živela. Tako kot druge sem na svoji poti, na svoji koži in v svojih razmišljanjih večkrat občutila pritiske ženske manjvrednosti. Tako je bilo tudi pred leti, ko sem se soočila z neželeno nosečnostjo in se odločila, da izkoristim to z ustavo zagotovljeno selektivno, temeljno pravico vsake ženske.
Ideja za izlet: skrivna stopnišča, skrivni rovi in celo skrivna knjižnica
23. 08. 2024 16.06
Imate radi skrivnosti? V tokratnem prispevku vam jih bomo razkrili kar nekaj. Obiskali smo nekdanji rudnik svinca in srebra nad Laškim, iz katerega obiskovalci čudežno ne najdejo poti ven, v dolini Gračnice, kjer kraljuje kartuzija, pa smo se splazili v skrivne prehode in knjižnico, kjer se zvedavost lahko plača tudi s smrtjo. Ste vedeli, da se je prav za temi zidovi nekoč pletla tudi romantična zgodba slovenskih Romea in Julije in da je slednja morda prav tu v Jurkloštru našla svoj zadnji počitek?
Lepa doživetja za malo denarja: železnica, ki je postala kolesarska pot
31. 07. 2024 20.21
Kam po lepa doživetja za malo denarja? Prav gotovo vam ni treba iti čez mejo. Slovenci imamo skrite dragulje pred nosom. Le najti jih je treba. Tokrat smo obiskali eno najbolj sodobnih kolesarskih poti, 35 kilometrov dolgo Štrekno, kjer so še pred dobrimi 50 leti vozili vlaki, zdaj pa le še ljubitelji raziskovanja na dveh kolesih. Ste vedeli, da imajo v Šaleški dolini celo kraške jame in da se da pri 30 stopinjah Celzija ohladiti tako ob vrtenju pedal kot ob skoku v čisto jezero, pa čeprav je slednje zapuščina velenjskega premogovnika?
Je še kje prostor za mojo Lastno sobo?
18. 05. 2024 11.48
Pedagoški inštitut je pred meseci predstavil raziskavo o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), ki je razkrila, da ima kar tretjina slovenskih osmošolcev in osmošolk, sodelujočih v njej, izrazito negativen odnos do enakosti spolov, priseljencev in priseljenk ter do okolja. Izsledki so res tragični in gotovo vredni takojšnjega ukrepanja. Ni presenetljivo, da nas uvrščajo pod mednarodno povprečje. Žalostno pa je, da ne preseneča niti to, kako mirno in tiho jih je naša družba sprejela. Seveda: predstavljajo namreč zgolj odsev skupnosti, v kateri osmošolce in osmošolke rojevajo, vzgajajo in socializirajo.
Kaj lahko Rominje praznujejo 8. aprila?
06. 04. 2024 17.14
8. aprila obeležujemo mednarodni dan Romov in Rominj. Evropska unija se na ta dan tradicionalno pokloni tej največji etnični manjšini znotraj evropske skupnosti solidarnosti in napredka. Ob tem priročno pozabi na različne pobude kriminaliziranja, patologiziranja in diskriminiranja skupnosti, ki je skozi leto bolj ali manj očitno izvajajo države članice, kot so popisi romskega prebivalstva, kriminalizacija beračenja ter njihova popolna pozaba med epidemijo koronavirusa in po njej.
Del verige dobrih ljudi tudi čudodelka, ki letno speče več kot 500 potic
20. 12. 2023 19.21
Praznično vzdušje vedno spremlja tudi vonj po dobrotah. In ob bližajočem se božiču je najizrazitejši vonj prav gotovo vonj po potici, ki ne bi smela manjkati na nobeni slovenski praznični mizi. A na žalost se to vseeno dogaja, ker si je nekatere družine ne morejo privoščiti. V Vili Šumica v Kranjski Gori, kjer med počitnicami na svoje skrbi pozabijo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, te tradicionalne in okusne slovenske dobrote nikoli ne zmanjka. Kuharska čudodelka – kuharica Helena – vsako leto sama speče več kot 500 potic.
Kam je šel milijon in pol evrov, ki ga je zbrala Veriga dobrih ljudi?
13. 12. 2023 19.12
Za tiste, ki so jih prizadele uničujoče poplave, je Veriga dobrih ljudi zbrala 1,5 milijona evra. S tem denarjem so si številne družine vsaj za silo že uredile svoje domove, a marsikdo je še daleč od stanja, vrednega človeka. Je denar prišel v prave roke?
Manifest norim ženskam
25. 11. 2023 07.00
V svojem nekaj desetletij dolgem življenju sem absolutno prevečkrat slišala, da sem nora. Tako so mi pravili moški in ženske. Moški najbrž zato, ker sem s konkretnimi učinki svoje norosti s silo (kar je bil nemara zgolj še dodaten vzrok in potrditev diagnoze; sila je kakopak rezervirana za moške) vstopila v njihove svete prostore. Ali pa s silo norosti govorila in razmišljala, počela in ustvarjala tako, kot je to, po naravnem redu, dovoljeno le njim? Tako, kot da bi imela dejansko pravico do lastnega mnenja in tako, kot da bi lahko temu svetu celo kaj dobrega prispevala. Za noro so me pogosto oklicale tudi ženske. Ker so one že prej videle, vedele in se bale, kakšno življenje bi mi preostalo, če postanem nora. Nora ženska.
Pogovoriti se moramo o ... pornografiji
12. 08. 2023 14.56
Vsako minuto najbolj popularne pornografske spletne strani obišče vsaj 2,5 milijona ljudi. Med pandemijo je obiskanost tovrstnih portalov tako narasla, da bi se veljalo takrat pogovarjati tudi oporndemiji, pa se – na žalost – nismo. Zakaj na žalost? Pornografske vsebine namreč ne predstavljajo nedolžne zabave svobodnega izražanja strasti in želje, ampak lahko (še posebno med mladimi) z nerealističnimi podobami spolnih aktov negativno vplivajo na formiranje intimnih odnosov, upravičujejo objektivizacijo žensk in zlorabo ženskih teles ter prispevajo k vzdrževanju najbolj tradicionalnih stereotipnih predstav o spolnosti, užitku in spolih, ne nazadnje tudi k ohranjanju nadzora nad žensko seksualnostjo in ženskim užitkom.
Dekle smo Gospodove
24. 06. 2023 08.29
Ženske srednjih let, godne za zaploditev in omožitev, ki jim je bilo dano živeti v belski utopiji individualizirane odgovornosti, po nekaj letih šolanja v svojo Drugost (bolj ali manj institucionaliziranega), ko trdno zavzamejo svoje mesto (kot je mnogo pred mano in mnogo bolje zapisala de Beauvoir: "Ženska se ne rodiš, ženska postaneš"), hitro postanejo soočene z vprašanjem – so se za to borile tiste pred nami? Tiste, ki so zaradi nas gorele na grmadah, protestirale, pristajale za zapahi in v drugih totalnih ustanovah? Zakaj naše svobode (še) ni, zakaj o nas še vedno odločajo drugi, kako izbojevati prostore in mesta ženskemu glasu, če je šovinistična retorika normaliziran del našega vsakdana?
Izgubljene vrednote v dobi filtriranih mehurčkov
13. 05. 2023 08.08
Pred tedni je slovensko javnost vzdramilo medvrstniško nasilje na strehi enega izmed nakupovalnih centrov v Celju. Posnetki posmeha in spodbujanja nasilništva nam bi morali uspeti naslikati popotnico za prihodnost – če je reakcija mladih v tovrstnih primerih všečkanje, odobravanje in posmehovanje (v nekaj dneh je posnetek všečkalo 15 tisoč oseb), nas potem res ogroža umetna inteligenca? Ki zna in zmore drugače od ljudi? Kakšni pa so obrambni mehanizmi in kolektivna podzavest umetne inteligence?
Feminizem v vsako slovensko šolo, vas in mesto
11. 03. 2023 07.00
Bo letos kaj drugače? Celo leto so se ponovno pridno zbirale statistike, štele so se žrtve femicidov, seštevali so se klici na policijske postaje, preračunavali sta se plačna in pokojninska vrzel in nastalo je na desetine grafov, ki nam kažejo, da res ni vsak dan 8. marec. Kako znova definirati to štetje in računanje, da bi v enačbo lahko dodali še to, kar se nam dogaja poleg življenja številk. Recimo, vse tisto čemur smo priča doma, ko hodimo po ulici ali ko zabijamo svoj čas na svetovnem spletu?
Andrew Tate – učitelj za prave moške
14. 01. 2023 07.00
Lansko leto bi moralo zaznamovati dejstvo, da je beseda femicid postala ena izmed nominirank za besedo leta. Če nas ob tem ni postalo močno kolektivno sram, saj za nominacijo stoji čedalje večje število smrti žensk, ki jih ne moremo preprečiti, bi nam hudo lahko postalo še ob dejstvu, da je še v naši podalpski enklavi očitno postalo zelo nevarno, neprimerno in bogokletno se oklicati za feministko in javno podpreti feminizem. Kako bomo prišli do enakosti, če ne prepoznamo neenakega in podrejenega mesta, iz katerega ženske stopamo v družbo?! Pa na tujem, kako se je začelo staro novo leto?
Predsednica po slovensko ... Slovenija gre naprej!
26. 11. 2022 07.00
Izvolili smo predsednico, a v prvih urah in dneh po njeni izvolitvi smo lahko poslušali predvsem o neverjetnem uspehu njenega protikandidata, o njegovih pravih izbirah strategije in modrem nastopu.
Učenke, dobrodošle v novem šolskem letu
01. 10. 2022 07.00
Pred nekaj tedni se je pričelo novo šolsko leto, ki je že v prvih dneh postreglo z realnim prikazom stanja in razumevanja naših osnovnih šol kot prostorov, kjer bi se lahko spodbujalo in zasledovalo uresničevanje enakosti spolov. Mladost(ništvo) je naporno življenjsko obdobje, ko se med grajenjem identitete mladi soočajo z veliko vprašanji in odločitvami, ki bodo kasneje pomembno vplivala na njihova življenja. Dobro bi bilo, če bi vsaj v šoli, med šolskim delom in z učnimi vsebinami mladi bili spodbujeni k preseganju stereotipnih in neresničnih predstav, ki možnosti njihove prihodnosti omejujejo na podlagi pričakovanj, povezanih s spolom.
O devicah in gospodi, ki nadzoruje rojstva
06. 08. 2022 15.15
Ženska telesa od nekdaj predstavljajo vir vznemirjanja, strahu in izživljanja, zato (največkrat) moškim nudijo veliko možnost nadzorovanja in najbolj učinkovito sredstvo ohranjanja njihove pomembnosti in nadrejenosti. Zgodovina je polna zlitij religij, medicine in seksizmov v poskuse tolmačenja delovanja ženskih teles, ženske seksualnosti in ženske narave kot stanj odstopanja, bolezni in nevarnosti, ki jo je treba na vsakem koraku kontrolirati. Kako dolga je pot od histerije, ki je spodbudila razvoj vibratorjev in je – poimenovana po maternici (grško jo imenujemo hystera) – postala izključno ženska bolezen, do dojemanja deviških kožic kot svetih delov ženskih teles ... teles, ki živijo v resnični Deklini zgodbi?