AvtorAnja
Zacveteli prvi zvončki v slovenski Istri: prvič tako zgodaj
06. 12. 2025 15.22
Prvi zvončki v topli slovenski Istri so zacveteli. Prvič v več kot 20 letih opazovanj je v naravi zacvetel že novembra. Stari domačini znajo povedati, da so včasih cveteli že za Miklavža ali kasneje okrog božičnih praznikov. Letos so bile temperature ravno prave. Močna poletna suša, dovolj dežja kasneje v oktobru in novembru in hkrati prve zmrzali po tem in nato lepo vreme. Vsi pogoji so bili izpolnjeni in pričakovati je bilo, da bodo letos zacveteli. In res se je zgodilo vikend 29. in 30. novembra, je sporočil vodja Botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon.
Zaprašeni zakladi v predalih: Evropejci močno navezani na staro elektroniko
30. 11. 2025 16.06
V predalih marsikaterega gospodinjstva se skrivajo dragocene kovine, ki bi lahko služile kot vir za izdelavo novih naprav. A Eurostatova raziskava razkriva, da smo Evropejci nenavadno navezani na stare elektronske naprave. Kar 51 odstotkov prebivalcev namreč hrani svoje stare naprave, namesto da bi jih oddali v reciklažo. Še bolj zaskrbljujoč pa je delež tistih, ki takšne naprave preprosto zavržejo v koš, s čimer še bolj onesnažujejo okolje. Še posebej zaskrbljujoče je stanje na Balkanu. Končuje se evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je letos osredotočal prav na odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO).
Manj ostri zobje morskih psov in kiti, ki so umolknili
30. 11. 2025 14.54
Posledice podnebnih sprememb, ki jih povzročamo ljudje na Zemlji, segajo globoko pod površje. Največje živali na Zemlji, sinji kiti, ki plavajo v svetovnih oceanih, so utihnili. Zakaj se je to zgodilo in zakaj skrbi znanstvenike, ki so želijo znova zaslišati njihovo petje? A podnebne spremembe močno vplivajo tudi na življenje še enih znanih prebivalcev oceanov. Zobje morskih psov zaradi zakisljevanja oceanov namreč izgubljajo ostrino.
Boni za popravila: avstrijska zgodba o uspehu, bi jih lahko dobili tudi Slovenci?
29. 11. 2025 08.43
Avstrijski 'Reparaturbonus' je oživel avstrijski trg popravil, ki je zacvetel. V treh letih je bone, ki so sofinancirali popravilo številnih pokvarjenih izdelkov, izkoristilo več kot milijon Avstrijcev. Kolesa, hišni pripomočki in aparati, baterije za telefone in še mnogo drugega so lahko odnesli na popravilo in pri tem dobili povračilo v vrednosti največ 200 evrov. Zaradi izredne priljubljenosti so sredstva, namenjena za projekt, skopnela in shemo so začasno ustavili. Vrača se decembra, a v nekoliko okrnjeni obliki, da bo lahko delovala na dolgi rok. Kaj pa pri nas? Raziskava MOPE kaže, da Slovenci trošimo preveč in poziva k trajnostnosti potrošnikov. Ali razmišljajo o podobnem ukrepu? Nekatere raziskave sicer kažejo, da bi Slovence takšen ukrep spodbudil k popravilom.
'Zmaga cele Slovenije': Tik pred razrezom rešili ladjo Laho
21. 11. 2025 14.01
Čeprav se je zdelo, da se je zgodba najstarejše slovenske potniške ladje Laho po 122 letih plovbe končala razrezana v Puljski ladjedelnici, preobrat. Ladjo je odkupil Gašpar Gašpar Mišič, ki se je odločil, da ladjo pridobi v svojo last in jo vrne v Slovenijo. Rešitev ladje Laho je zgodovinski trenutek za Koper, slovensko obalo in Republiko Slovenijo, ocenjuje. Zdaj naj bi postala ribiški muzej. Zadnji dom ladje, ki je plula čez severni Atlantik, preživela obe svetovni vojni, služila kot tovorna, minopolagalna, ribiška in nato 33 let kot potniška ladja pod slovensko zastavo, bo, kot vse kaže, namesto med starim železom, v koprskem madraču.
'Rojstvo' POP TV: kava iz termovke, fitnes in en sam telefon v kotu redakcije
20. 11. 2025 06.00
Kako postaviti novo televizijo? To ve originalna ekipa POP TV, ki je pred 30 leti polna zagona začela projekt, ki je prerasel v največjo medijsko hišo v Sloveniji. Medijsko hišo, kot je pri nas še ni bilo. Čeprav je bil to še čas faksov, VHS kaset in tehničnih pripomočkov, ki jih sploh ne znajo več poimenovati, se je v zraku že od prvih dni čutilo, da nastaja nekaj velikega. S toliko povezanosti, zagnanosti in solidarnosti drugačen izid ni bil mogoč, menijo danes, ko se v dobi digitalizacije in umetne inteligence spominjajo bolj analognih časov, ko je bil v kotu redakcije le en telefon. POP TV pa je od takrat spreminjal življenje v Sloveniji.
Evakuirani zaradi rasti morske gladine, valovi so odplavili njihove domove
13. 11. 2025 11.28
Zgodbe ljudi, ki nimajo kam, ker je morje odplavilo njihove domove. Zgodbe ljudi, ki so bili evakuirani zaradi besnečih valov, ki so grozili, da bodo odplavili tudi njih. Niso pričakovali, da bo morje kdaj vzelo njihove hiše in se razširilo na tako veliko območje. To je le ena izmed posledic podnebnih sprememb zaradi naraščajoče temperature ozračja. Vsak delček stopinje višje pomeni več lakote, razseljevanja ljudi, gospodarskih izzivov ter izgubljenih življenj in ekosistemov, opozarja generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Zavržene gore oblačil dušijo svet: Slovenci trošimo preveč, omare polne nenošenih oblačil
09. 11. 2025 08.07
V povprečju ima vsak prebivalec Slovenije v omari pet kosov oblačil, ki jih še ni oblekel, vsako leto pa 11 kosov zavrže, čeprav so še uporabni, ugotavlja nova raziskava, ki jo je izvedla Mediana. Takšno ravnanje, ki je postalo del našega vsakdanjega življenja, pa luknjo pušča tudi v naši denarnici. Slovenci namreč v povprečju pogosto nosimo le 20 odstotkov oblačil, ki visijo na naših obešalnikih. Če kot povprečen Slovenec na mesec za oblačila zapravite 80 evrov, bi lahko torej precej privarčevali. Pogosto se ne zavedamo, da je vsako oblačilo, ki ga ne nosimo, odpadek v nastajanju. Vsako oblačilo, ki ga ne kupimo, je tako zmaga tako za denarnico kot za planet, ki se duši v tekstilnih odpadkih. Raziskava potrošnih navad je pokazala, da Slovenci načeloma verjamemo v svoj vpliv na okolje – a se pri nakupih še vedno pogosto odločamo impulzivno.
Inovativna pokopališča pri sosedih: cvetlični travnik, pokop v gozdu, vrtovi z žaro ...
01. 11. 2025 12.00
Alternativne oblike pokopavanja so vse bolj priljubljene in tudi Dunaj uvaja nove možnosti večnega slovesa. Prihajajočo pomlad bodo na voljo pokopališča v obliki cvetličnih travnikov, ki bodo slovo od pokojnika na spoštljiv način združevala z ljubeznijo do narave, so sporočili iz Mednarodne pisarne mesta Dunaj.
'Zlati' padec: Po rekordni rasti največja razprodaja zlata v več kot desetletju
22. 10. 2025 16.02
Torek je na zlati trg prinesel grob popravek. Potem ko se je cena te plemenite kovine, ki velja za varno zatočišče, nenehno vzpenjala na nove vrhove, je sledil tudi vrtoglav padec. Cena zlata je v le enem dnevu padla za več kot pet odstotkov.
Zlata manija na vrhuncu: zakaj zlato ni garancija za dobiček?
19. 10. 2025 07.18
Zlato iz dneva v dan močneje sije. Številni so podlegli zlati mrzlici in zaradi strahu pred tem, da bodo zamudili priložnost, skačejo na zlati vlak. A ko so cene naložb na vrhovih, je treba o takšnem skoku dobro premisliti. Kdaj je vlaganje v zlato smiselno, kdaj ga kupovati?
Denar v 'nogavici' bolj tvegana finančna odločitev kot delnice?
18. 10. 2025 09.30
Je kopičenje denarja na bančnem računu, kjer imamo Slovenci kar neverjetnih 27 milijard evrov kapitala, res varno in povsem brez tveganja? Kaj pa tveganje, ki je na prvi pogled nevidno? Gre za neobrestovane milijarde, denar pa zaradi inflacije izginja neopazno in počasi, zato imamo lažen občutek varnosti. Čeprav je številka na bančnem računu ista, si lahko za isto številko privoščimo precej manj. Za ilustracijo, če imamo danes na bančnem računu 10.000 evrov, je po 20 letih ob povprečni 2,2-odstotni inflaciji to primerljivo s približno 6.500 evrov, po 30 letih pa le še okoli 5.200 evrov. Na dolgi rok bi torej lahko rekli, da je držanje denarja 'v nogavici' ena izmed bolj tveganih finančnih odločitev.
V slovenskih koših na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov
16. 10. 2025 06.00
Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne. V smeti pa tako poleg denarja mečemo tudi dragocene naravne vire. Za pridelavo kozarca mleka porabimo 200 litrov vode, za en sam hamburger pa kar 2400 litrov – toliko kot pri 75 prhanjih. Vsak kilogram zavržene hrane pomeni izgubo številnih virov – od zemlje in vode do energije in človeškega dela. Hrana, ki jo vržemo stran, je zato veliko več kot le odpadek – je odsev neučinkovite rabe naravnih virov.
Potrošniki 'brez meja': Najbolj potratni ZDA in Kanada, kaj pa Slovenija?
07. 10. 2025 06.18
Novo poročilo ugotavlja, da je povprečni ogljični odtis sodobnega življenjskega sloga sedemkrat višji od primernega, če želimo doseči pariški podnebni cilj 1,5 stopinje Celzija. Najbolj potratne so ZDA, Avstralija in Kanada, ki imajo do 17-krat višji odtis. Slovenija se po novem poročilu uvršča na 14. mesto z ogljičnim odtisom, ki je 7-krat višji od ustreznega, če želimo uresničiti pariške podnebne cilje. Največja porabnika emisij Slovencev sta uporaba osebnih avtomobilov in prehrana, ki temeljita na mesnih in mlečnih izdelkih ter fosilnih gorivih.
Kako (tudi) slovenski znanstveniki pred izumrtjem rešujejo največjo školjko v Sredozemlju?
05. 10. 2025 19.30
Nekoč se je školjka bohotila na morskem dnu, potem pa je udarila skrivnostna morska epidemija, ki je pomorila skoraj vse osebke. Usoda karizmatičnih velikanov je tako danes v rokah znanosti. Znanstveniki so v iskanju živih leščurjev podrobno preiskali 200 kilometrov obale, 100 dni potapljanja so namenili spremljanju, sodelovalo je več kot 60 znanstvenikov iz vseh sredozemskih držav. Rezultat pa: v zaščitena morska območja jim je uspelo preseliti približno 50 odraslih osebkov.
Temne plati navtičnega turizma: sidranje na kamne, drevesa, ostanki hrane in 'kakci' v morju ...
27. 09. 2025 17.39
Sidra v morskih travnikih dobesedno kosijo, izruvajo in trgajo bilke morskih trav. Veriga pri vrtenju okoli sidra izrezuje brazde oziroma dela brazgotine, travnik tako drobi v "mrtve lise", okrevanje pa je izjemno počasno. Počitniška sezona se poslavlja, a morje še vedno čuti posledice neodgovornega vedenja. Navtični turizem je v porastu, žal pa prizori sidranja na kamne, drevesa, blizu obale, niso izjema. Kako s takšnim vedenjem vplivamo na ranljive ekosisteme? V slovenskem morju je pritisk sidranja in navtičnega turizma skoncentriran na zelo kratki obali in predvsem na ozkem pasu tik ob obali, ravno tam, kjer je morsko dno najbolj občutljivo, zato dobesedno vsako sidro šteje, opozarjajo v zavodu YouSea.
Ubijalska vročina: poleti leta 2024 v Evropi vzela več kot 62.000 življenj
24. 09. 2025 10.31
Rekordno vročino v Evropi izjemno vročega leta 2024 so raziskovalci povezali z več deset tisoč smrtnimi žrtvami. Ekstremne temperature so namreč prizadele večji del stare celine, Sredozemlje pa postaja glavno žarišče podnebnih sprememb. Vročina lahko namreč močno vpliva na vaš srčno-žilni sistem in uravnavanje temperature našega telesa. Tako se že obstoječe zdravstvene težave še povečajo in poslabšajo. Pri tem pa so še posebej ranljivi otroci in starejši ljudje.
Poplasova ostaja direktorica ZD Ljubljana: vrnila bo koncesijo v zasebnem zavodu
16. 09. 2025 11.12
Antonija Poplas Sušič je dosegla dogovor z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Dogovorila sta se, da ostane direktorica ZD Ljubljana, odločila se je namreč, da koncesijo v zasebnem zavodu vrne, je pojasnil Janković. Poudaril je, da je odločitev sprejela v dobro ZD Ljubljana in javnega sektorja.
'Zaledenela' Evropa? Verjetnost za zaskrbljujoči scenarij se je povečala
08. 09. 2025 08.40
Nova študija ugotavlja, da se propad Severnoatlantskega toka ne more več šteti za dogodek z nizko verjetnostjo. Gre za zaskrbljujočo napoved znanstvenikov, saj bi lahko imela prekinitev toka katastrofalne posledice za staro celino, med drugim bi lahko v zahodno Evropo to prineslo ekstremno mrzle zime. Kot ocenjujejo avtorji raziskave, gre za šokantne izsledke, in svarijo, da bi bilo treba propad toka ustaviti za vsako ceno. Verjetnost dogodka poganjajo emisije toplogrednih plinov, zato je nujno, da jih čim bolj oklestimo, svarijo.
Kastracije pujskov: anestezija bo obvezna, država bo strošek sofinancirala
21. 07. 2025 09.35
Po posnetkih o boleči kastraciji pujskov, ki so sprožili polemike, so na Upravi za varno hrano spomnili na uvedbo obvezne uporabe anestezije v novem členu Zakona o zaščiti živali. Država bo, kot zatrjujejo, zagotovila finančno pomoč rejcem. Živali bodo tako deležne boljše oskrbe, kar bo vplivalo na zdravje in prirast pujskov, so prepričani.
Zastrupitve psov: našli potencialno strupene cianobakterije
16. 06. 2025 08.49
V zadnjih tednih so se na območju Bohinjskega jezera pojavili številni primeri zastrupitev psov. Doslej sta zagotovo poginila dva psa, eden v Kranju in eden v Škofji Loki. Neuradno je žrtev še precej več. Psi, ki le za kratek čas pridejo v stik z vodo, kažejo znake, kot so bruhanje, tresenje in penjenje, opisuje veterinarka iz Lesc. Že pred dvema letoma so zabeležili podoben primer, ko sta poginila dva mlada psa. Kaj je razlog za nenavadne zastrupitve, je še vedno neznanka. Inšpekcija je na delu. V primeru pogina psa, ki je bil prepeljan v veterinarsko ambulanto, bo opravljena forenzična obdukcija, so sporočili. NIB pa je v analizi vzorca vode odkril tri rodove potencialno strupenih cianobakterij, a rezultatov še ne morejo posplošiti na celo jezero. Arso pa ob tem poudarja, da analize kažejo, da je kakovost vode za kopanje ustrezna.
Izpoved očeta zastrupljenega mladoletnika z drogo: Bilo je strašno
07. 06. 2025 13.37
"Bilo je strašno. Ni mogel govoriti, momljal je, imel je čudne kretnje. Medicinske sestre so ob pogledu nanj jokale." Tako pripoveduje oče 13-letnika, ki se je nič hudega sluteč zastrupil s pokajočimi kristali z okusom jagode. Dogodek je opomin, da ni vse, kar je legalno, tudi varno, in da trg novih drog predstavlja vedno večje tveganje za mladostnike. Luknje v zakonu pa prodajalcem omogočajo, da izdelke, ki vodijo v takšne posledice, prodajajo celo mladoletnim osebam.
V slovenskem morju nenavadno veliko kompasnih meduz: ožig je boleč
01. 06. 2025 10.54
Obiskovalci slovenske obale in tisti, ki so že dovolj pogumni, da so skočili v osvežujoče morje, lahko že nekaj tednov srečujejo meduze rjave barve. To so kompasne meduze, njihov ožig je boleč, jih je pa letos nenavadno veliko. Na morski biološki postaji Piran opozarjajo, da se stiku z meduzami izognite.
Zatemnitev sonca in umetni led: rekordna vsota denarja za kontroverzne poskuse
25. 05. 2025 07.00
Nam lahko tehnologija pomaga ohladiti Zemljo in rešiti podnebno krizo? Velika Britanija je za iskanje praktičnega odgovora na to vprašanje napovedala največje financiranje kontroverznih poskusov spreminjanja vremena doslej. Agencija za napredne raziskave in inovacije (ARIA) bo denimo za 'zatemnitev' sonca in 'umetno debeljenje ledu' namenila skoraj 60 milijonov funtov (71 milijonov evrov), kar bo omogočilo poskuse tudi v resničnem svetu. Znanstvenik Blaž Gasparini pojasnjuje, kako bodo projekti potekali in kako je poskrbljeno za nadzor. Kot pa poudarja, bi bil sončni geoinženiring smiseln le ob hkratnem zmanjšanju izpustov. Predvsem pa je tukaj še ogromno neznank in dosti bolj smiselno se je osredotočiti na zmanjšanje izpustov, razmišlja.
Po šestih letih: 'Imamo najnižje stroške bivanja daleč naokoli'
24. 05. 2025 08.30
Investicija v samooskrbo nam je doprinesla nižje stroške bivanja in posledično povečala kupno moč stanovalcem, še posebej upokojencem, so z investicijo v prvo sončno elektrarno na strehi večstanovanjske stavbe leta 2019 danes zadovoljni stanovalci v bloku na Jesenicah. Elektrarna deluje odlično, celo bolje, kot je bilo sprva načrtovano, pripoveduje predstavnik stanovalcev, ki je pred šestimi leti opisoval peklensko pot birokracije, ki jim jo je uspelo prehoditi do sončne strehe, zaradi katere imajo danes daleč najnižje stroške bivanja v okolici.
Dodatkom k pokojninam kulturnikov reklo 'ne' več kot 400.000 ljudi
11. 05. 2025 07.25
Volivci so na nedeljskem referendumu zavrnili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Proti zakonu je namreč glasovalo več kot 92 odstotkov vseh volivcev, ki so odšli na volišča, hkrati pa je nasprotnikom uspelo doseči tudi zavrnitveni kvorum. Tudi tokratni referendum pa je, tako kot večino zakonodajnih referendumov v zgodovini Slovenije, zaznamovala nizka volilna udeležba. Udeležila se ga je le četrtina volivcev, kar je izpostavil tudi premier Robert Golob. Za prvaka SDS Janeza Janšo pa je izid zmaga razuma.
Novi papež je Američan, izbral je ime Leon XIV.
08. 05. 2025 18.08
Iz najbolj opazovanega dimnika na svetu se je drugi dan konklava malo po 18. uri pokadil beli dim in naznanil 267. papeža v zgodovini Katoliške cerkve. Novi papež je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, izbral si je ime Leon XIV. Velik del življenja je preživel kot misijonar v Peruju. "Mir z vsemi vami," so bile njegove prve besede z bazilike svetega Petra. Tudi sicer je bil poudarek njegovega prvega nagovora na miru. Ljudi po svetu je pozval h "gradnji mostov" in se poklonil svojemu predhodniku Frančišku. Podelil je blagoslov mestu in svetu. Spodaj na trgu ga je pozdravilo na tisoče vzhičenih vernikov.
Bel dim!
08. 05. 2025 07.17
V Vatikanu so kardinali drugi dan konklava izbrali novega papeža. Po popoldanskem glasovanju se je iz dimnika na Sikstinski kapeli malo po 18. uri pokadil bel dim, kar je pomenilo, da je Katoliška cerkev dobila naslednika pokojnega Frančiška. Novi papež je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost. Kmalu je novi poglavar Cerkve, ki je nasledil aprila preminulega Frančiška, stopil na balkon bazilike svetega Petra. Izbral si je ime Leon XIV.
Legendarni vlagatelj se poslavlja: kdo bo nadomestil 'največjega na svetu'?
06. 05. 2025 13.10
Milijarder Warren Buffett je konec tedna delničarje šokiral z napovedjo, da se bo konec leta upokojil. Poslovil se bo od šest desetletij na čelu družbe Berkshire Hathaway, zaradi česar je postal najvplivnejši vlagatelj na svetu. Svojega naslednika je skrbno izbral. Kdo bo stopil v čevlje najuspešnejšega vlagatelja na svetu? Greg Abel je že vrsto let imenovan za Buffettovega naslednika. Vendar se je vedno domnevalo, da bo položaj prevzel šele po Buffettovi smrti. Prej je 94-letni Buffett namreč vseskozi zatrjeval, da se ne namerava upokojiti.
Tesla objavila katastrofalne rezultate: Musk odslej manj pri Trumpu
23. 04. 2025 06.51
Tesla je po zaprtju borze objavila četrtletne rezultate. Ti pa so porazni. Zabeležili so brutalen padec dobička, prodaje in dobav najbolj priljubljenih modelov. Skupni prihodki Muskovega podjetja so v tem obdobju padli za kar 9,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vlagateljem pa Musk sporoča: 'Nismo na rodu prepada.' Napovedal je, da se bo odslej bolj posvetil vodenju podjetja kot preživljanju časa z ameriškim predsednikom.