Anja Gorenc
Bolniki množično v tožbe po operacijah oči na Hrvaškem
30. 11. 2023 06.00
Bolniki, ki so opravili hkratno operacijo sive mrene in odprave dioptrije na Hrvaškem, zdaj množično vlagajo pritožbe in tožbe proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta jim namreč ne želi povrniti stroškov za operacijo sive mrene, čeprav naj bi jim posredniška agencija, preko katere so opravljali te posege na Hrvaškem, to obljubila. Po naših informacijah gre za agencijo Doktor 1A, direktor agencije pa z nami ni želel govoriti. Koliko bolnikov je ostalo brez povračila stroškov? Po naših informacijah jih je v pritožbe oz. tožbe šlo več kot 80.
Prepolovljena ekipa kirurgov za težke operacije oči – daljše čakalne dobe?
02. 11. 2023 06.00
Bolniki lahko le v dveh zdravstvenih ustanovah v Sloveniji na napotnico pridejo do posega vitrektomija – gre za operacije na zadnjem delu očesa, pri nekaterih bolnikih jih je treba opraviti v 24 urah, sicer lahko ostanejo s trajno poškodovanim vidom ali celo oslepijo. Večino teh posegov opravijo na očesni kliniki UKC Ljubljana, od koder pa kirurgi odhajajo. V enem letu se je ekipa prepolovila, kmalu bi ostali samo z dvema kirurginjama, a jim je uspelo zadržati vrhunskega kirurga Xhevata Lumija. Se bodo zaradi kadrovske stiske podaljšale čakalne vrste, lahko to vodi v samoplačništvo in ali se bodo bolniki po pomoč kirurgov oftalmologov še bolj obračali v tujino, zlasti na Hrvaško?
Kakšen vpliv ima Nova Slovenija na Darsu?
24. 10. 2023 06.00
Valentin Hajdinjak, nekdanji podpredsednik Nove Slovenije, je kljub menjavi vlade ostal na vrhu Darsa. Hajdinjaku, imenovan je bil v Janševi vladi, se je na Darsu pridružil še en član NSi Damijan Jaklin. Kakšen vpliv ima stranka na Darsu? Razkrili smo namreč tudi fotografijo prvaka stranke Mateja Tonina, ki se je ob obisku v Riku Ribnica fotografiral pred še nedobavljenim kamionom Darsa. Nova Slovenija je bila doslej članica štirih vlad, v vsaki je sodelovala z SDS. Vzponov in padcev med strankama je bilo v preteklosti več, v vladi Roberta Goloba pa so se ponovno pojavila trenja.
Si kmetje lahko privoščijo zavarovanje pridelkov?
19. 10. 2023 19.13
Pozeba, poplave, neurja, toča in plazovi. Vse to je letos klestilo po kmetijskih pridelkih, ponekod je popolnoma uničen. Skupna škoda samo avgustovskih poplav je okoli 145 milijonov evrov. Čeprav je narava iz leta v leto bolj neprizanesljiva s kmeti, pa je zavarovana le dobra četrtina kmetijskih površin. Država od julija letos kmetom krije 60 odstotkov zavarovalne premije, a hkrati vse višje državno sofinanciranje premij blaži vse višje zavarovalne premije. Si kmetje lahko privoščijo zavarovanja? Ali boljše vprašanje, si lahko privoščijo izgubo celotnega pridelka?
Zakaj vse več Slovencev živi na poplavnih območjih?
19. 10. 2023 06.00
V avgustovskih poplavah, ki so pod vodo spravile 17.203 kvadratnih kilometrov Slovenije, je bilo zalitih 16.230 stanovanjskih stavb, še 756 jih je bilo zasutih s plazi. Poplavljena so bila tudi območja, ki prej niso veljala za poplavno ogrožena oz. se prebivalci niso zavedali, da so poplavna. Pogosto gre za idilična območja ob vodotokih, kjer je ob običajnih razmerah zelo prijetno, a ko pride do poplav – sploh hudourniških – lahko ljudem odnese vse, opozarja geograf Tajan Trobec. A na poplavnih območjih živi več kot 190.000 ljudi oz. več kot devet odstotkov populacije. Poleg tega je na teh območjih postavljenih 92.670 objektov. Kako je mogoče, da na poplavnih območjih živi vse več ljudi?
Koliko bo starš povprečno plačeval za vrtec drugega otroka?
18. 10. 2023 06.02
Vse tri koalicijske stranke so v svojih predvolilnih programih obljubljale, če že ne brezplačen vrtec za vse otroke, vsaj večjo dostopnost do vrtcev. Takšne so zaveze tudi v koalicijski pogodbi. A po letu in pol te vlade predlog v drugo smer – minister za izobraževanje Darjo Felda predlaga, da vrtec za drugega otroka (ob hkratni vključenosti dveh otrok v vrtec) za starše več ne bi bil brezplačen, pač pa da bi morali plačati 30 odstotkov cene. Kaj to pomeni za starše? Koliko bodo morali po novem plačevati?
Za čiščenje po poplavah zavarovani za 12.000 evrov, zavarovalnica izplačala le 3000
13. 10. 2023 06.00
Uničujoče avgustovske poplave so zalile 16.230 domov. Mnogi so želeli čim prej očistiti svoje domove – sami, s pomočjo prijateljev in sorodnikov. A čeprav so zavarovalnice zagotavljale, da bodo tistim, ki so imeli v zavarovanju tudi vključene stroške čiščenja, v celoti povrnili zavarovalnino, pa so bili mnogi nato razočarani – na račune so dobili bistveno manj, tudi po le četrtino zavarovalne vsote. Še več – takšne odločitve zavarovalnic so pogosto brez kakršnih koli obrazložitev, ljudem pa ostane le tožba ali mediacija. To pa ljudem, ki so že tako v stiski, za sabo prinese dodatne odvetniške stroške.
Denar samo, če zlomiš pravo kost
10. 10. 2023 06.00
Zdravstvena, življenjska, nezgodna zavarovanja. Slovenci se po opozorilih strokovnjakov premalo življenjsko zavarujemo, bistveno bolj zavarujemo svoje avtomobile in nepremičnine. In še tisti, ki se odločijo za življenjska zavarovanja, imajo po navadi zastarele police ali pa sploh ne vedo, za kaj so zavarovani. Kako se odločiti, kakšno zavarovanje skleniti? Lahko na slepo verjamemo agentu? Na kaj je treba biti pozoren, da na koncu ne bomo ostali brez izplačila zavarovalnine, tako kot je naša sogovornica, ki je bila zavarovana za zlome kosti, a je na koncu ostala praznih rok, ker si je zlomila napačno kost?
Pozebe, poplave, neurja, toča in plazovi – nova realnost za kmete, a zavarovana le četrtina zemljišč
09. 10. 2023 06.00
Pozeba, poplave, neurja, toča in plazovi. Vse to je letos klestilo po kmetijskih pridelkih, ponekod je popolnoma uničen. Skupna škoda samo avgustovskih poplav je okoli 145 milijonov evrov. A zavarovana je le dobra četrtina kmetijskih površin. Država od julija letos kmetom krije 60 odstotkov zavarovalne premije, a hkrati vse višje državno sofinanciranje premij blaži vse višje zavarovalne premije. Si kmetje lahko privoščijo zavarovanja? Ali je boljše vprašanje, si lahko privoščijo izgubo celotnega pridelka? "Določeno zavarovanje moramo imeti, ker kot je pokazalo letošnje leto, lahko čez noč izgubiš to, kar so ustvarjale tudi tri generacije," pravi kmet iz Starš Milan Selinšek.
Zavarovalnice lani s 180 milijoni evrov dobička, a premije se dražijo
06. 10. 2023 06.00
Zavarovalništvo je močna gospodarska panoga, vsako leto se v njej "obrne" več milijard evrov denarja. Lani so zavarovalnice ustvarile skupaj skoraj 180 milijonov evrov dobička, člani uprav štirih največjih zavarovalnic, ki obvladujejo več kot 80 odstotkov trga, pa so prejeli več kot štiri milijone evrov bruto. Zavarovalnice imajo v lasti tudi za 6,6 milijarde različnih naložb. Zavarovanja se dražijo, v zadnjem letu bolj od rasti plač in inflacije. Bodo letošnja izplačila škod v prihodnjem letu pognala premije v nebo? Si bomo ob vse višjih premijah lahko zavarovanje privoščili tudi v prihodnje?
Ekonomist: 'Takšna oblika zavarovanja je sistemska napaka'
28. 09. 2023 19.31
Do preoblikovanja Vzajemne prihaja zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. To pomeni, da od novega leta naprej več ne bomo dobivali položnic dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj bo to zavarovanje ukinjeno, namesto njega nam bodo vsak mesec odšteli od plače 35 evrov. Čeprav dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki smo ga v Sloveniji poznali zadnjih 30 let, niti ni pravo zavarovanje, pa je takšno zbiranje denarja v preteklosti zavarovalnicam omogočalo dobičke, upravam pa visoke plače. In iz teh dobičkov so zavarovalnice kupovale ali pa ustanavljale zasebne zdravstvene centre. In kaj bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v resnici prinesla bolnikom? Bodo prišli do zdravnika, posega, ko ga bodo potrebovali?
Dopusti po urah, za posvojitev živali in za bolečo menstruacijo – želje ali realnost?
04. 09. 2023 06.00
Sobotno leto, dopust za posvojitev živali, izraba dopusta po urah, paliativni dopust in dopust za neformalno oskrbo. Različni primeri ureditev dopustov iz tujine. Sobotno leto imamo tudi v Sloveniji, poznajo ga zlasti v akademskih krogih, a še ni razširjeno. Kje je Slovenija pred drugimi državami pri urejanju dopustov in kaj bi po drugi strani lahko izboljšali? Na kakšen način lahko delodajalci pritegnejo zaposlene tudi z dopusti? In ali se nam glede na izkazano podporo ministra za delo Luke Meseca za uvedbo menstrualnega dopusta ta tudi obeta?
V UKC Ljubljana vsak dan na dopustu 240 zdravnikov
31. 08. 2023 06.00
V UKC Ljubljana vsak dan zaradi letnega dopusta manjka povprečno 240 zdravnikov, najdaljši odobreni dopust tako lani kot letos je trajal 66 dni. Zdravstvo je najradodarnejše z dopusti v državi, hkrati pa jim najbolj primanjkuje delovne sile. Dolge odsotnosti – denimo v novomeški bolnišnici je na dan odsotna tudi tretjina zaposlenih – onemogočajo dobro organizacijo. Hkrati pa nekateri zaposleni, ki dobijo tudi 18 dni dodatnega dopusta zaradi težkih pogojev dela, v enako težkih pogojih popoldne ali v času dopusta delajo pri zasebniku. Bi zaposleni v zameno za višje plače pristali na manjše število dni dopusta? "Dopust je denar," pravi radiolog Milenko Stanković.
Nedotakljivi dopusti v javnem sektorju – tudi 66 dni na leto
29. 08. 2023 06.00
Medicinska sestra, državni uradnik, učiteljica, trgovka in vojakinja. Različne izobrazbe, poklici, različne dejavnosti z različnimi zadolžitvami, obremenitvami in z delom v različnih delovnih razmerah. Njihov letni dopust pa od 27 do 43 dni. Javni sektor je z dopusti radodarnejši, v povprečju za pet dni letno, a so tudi ekscesni primeri – več kot 60 dni. So tako dolgi dopusti upravičeni in ali bo država omejila število dni plačanega dopusta? Po mnenju strokovnjaka za delovno pravo Luke Tičarja je 55 ali 60 dni v javnem sektorju neokusno – v zasebnem sektorju pa bi vprašali: "S katere lune si pa padel?"
Računsko sodišče in KPK nad izplačila dopustov ministrom Janševe vlade
28. 08. 2023 06.00
Računsko sodišče je jasno: izplačilo neizrabljenega letnega dopusta ministrom in državnim sekretarjem ob koncu zadnje vlade Janeza Janše je bilo v neskladju z zakonodajo in tako je bilo po nepotrebnem izplačanih 204.756 evrov iz proračuna. Računsko sodišče pričakuje ukrepe za vračilo neupravičeno pridobljenega denarja. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je proti devetim ministrom prejšnje vlade – Zdravku Počivalšku, Alešu Hojsu, Andreju Vizjaku, Marku Borisu Andrijaniču, Simoni Kustec, Andreju Širclju, Jožetu Podgoršku, Boštjanu Koritniku in Marjanu Dikaučiču – uvedla prekrškovne postopke zaradi istih izplačil. Po mnenju pravnega strokovnjaka Luke Tičarja je tako izplačilo povsem neprimerno in zgrešeno.
Paragijeva po odpovedi v Golobov kabinet, vložila je tožbo na ESČP
19. 07. 2023 06.02
Mikrobiologinja Metka Paragi, ki je širši javnosti postala znana po opozarjanju na dvomljivost hitrih testov Majbert Pharm, je od začetka aprila zaposlena v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Novo službo je dobila nedolgo zatem, ko je višje sodišče pritrdilo njenemu prejšnjemu delodajalcu, Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, da je bila izredna odpoved Paragijevi upravičena. V kabinetu je zadolžena za zdravstvo, na mesec pa dobi skoraj štiri tisočake bruto.
Na Danskem samoplačniško zobozdravstvo, v Avstriji doplačevanje zdravil, v Švici vsak obisk pri zdravniku
30. 06. 2023 06.00
Sabina Zonta, Jurij Gorjanc in Marjan Priveršek-Boserup. Trije Slovenci, ki so se preselili v tujino - Švico, Avstrijo in Dansko. Na lastni koži so tako izkusili, kako zdravstvo deluje v Sloveniji in kako v tujini. In na lastnem žepu tudi občutili, koliko je treba plačati za zdravstvo v tujini. V državah, kamor se Slovenija pogosto ozira. Kot pravi Priveršek-Boserup, morajo na Danskem v celoti iz žepa kriti zobozdravstvene storitve in večino zdravil, v Avstriji po besedah Gorjanca ni zdravila brez doplačila, v Švici pa Zonta kljub visoki mesečni premiji zavarovanja doplačuje obiske pri zdravniku.
Vzajemna lobira, bo dopolnilno zavarovanje v sedmo ukinjeno?
29. 06. 2023 06.00
Vzajemna o predlogu zakona, ki bo ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ji odnesel 93 odstotkov prihodkov, lobira pri poslancih, zaposlenih v DZ in na ministrstvu za finance. Profesionalni lobist Mihael Cigler opozarja, da imajo zavarovalnice svoje lobiste znotraj političnih strank in tako neposreden dostop do oblasti. Bo po 20 letih poskusov ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tokrat uspelo?
Za zdravstvo bomo odšteli več, bomo prišli tudi prej do operacije?
28. 06. 2023 06.00
Za javno zdravstvo bomo vsaj v prihodnjem letu plačevali več. A več denarja v sistemu ne pomeni, da bodo bolniki tudi hitreje prišli do pregledov pri zdravniku, operacij. Za to je po opozorilih strokovnjakov treba bolje organizirati in izkoristiti javni sistem. Z obmetavanjem v javnosti – kot se je zgodilo pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja – pa ni bil vzpostavljen še noben dober sistem, poudarja Alojz Ihan.
Bo vojna med vlado in zavarovalnicami prinesla več zdravja?
27. 06. 2023 06.00
Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so sistemska anomalija in niti niso pravi zavarovalniški produkt, trdi ekonomist Marko Jaklič. Je pa tak način zbiranja denarja v preteklosti zavarovalnicam omogočal dobičke, upravam pa visoke plače. Kaj pa bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v resnici prinesla bolnikom – bodo prišli do zdravnika, posega, ko ga bodo potrebovali? Se bodo zasebni zdravstveni centri, ki jih obvladujejo zavarovalnice, še okrepili? Bodo hitro do zdravstvenih storitev prišli le tisti, ki plačajo več?
Zrak v Ljubljani med slabšimi v Evropi, MOL: 'Zrak mnogo bolj čist kot nekoč'
18. 11. 2022 06.00
Prebivalci mest po svetu od oblasti zahtevajo, da poskrbijo za čist zrak. Onesnažen zrak je tihi ubijalec in resna težava, ki je ne vidimo, opozarja skupina nemških državljanov, ki nemško vlado toži zaradi nevarno visoke ravni onesnaženosti zraka. Ozaveščenost o tem, da je račun za onesnaženost zraka pogosto naše zdravje, je vedno višja. Ljubljana je medtem glede na podatke Evropske agencije za okolje med najslabšimi mesti po kakovosti zraka v Evropi. MOL sicer poudarja, da danes v Ljubljani dihamo mnogo čistejši zrak kot pred desetletji. Kako so se v prestolnici med vladavino Zorana Jankovića spopadli s to problematiko in kaj bi lahko še postorili?
Nekateri vodni viri po nesreči v Melaminu očitno vendarle onesnaženi
28. 05. 2022 08.07
Javno podjetje Hydrovod Kočevje je obvestilo uporabnike pitne vode ponekod na območju Kočevskega in Bele krajine, da po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Agencije za okolje RS obstaja verjetnost povezave oz. možnost zatekanja onesnaževal iz tovarne Melamin prek reke Rinže ali Bilpe v vire pitne vode. NIJZ zato ljudem na tem območju odsvetuje uporabo vode za pitje, pripravo hrane in osebno higieno. Okoli 1100 osebam bodo s cisternami dostavili nujno potrebne količine pitne vode.
Množični napačni vnosi izvidov covidnih testiranj
25. 05. 2022 10.06
Zdravstveni inšpektorat je obravnaval 1178 oseb, ki naj bi bili od septembra do januarja pozitivni na hitrem antigenskem testu, a se nato glede na uradne evidence niso udeležili potrditvenega PCR-testiranja. Proti 1038 osebam so postopek zaključili – veliko primerov je bilo namreč posledica napačnega vnosa izvidov testiranj, torej administrativnih napak, ugotovljenih kršitev je bilo za zdaj le 29.
V streljanju na osnovni šoli v Teksasu umrlo najmanj 21 ljudi
24. 05. 2022 20.09
V osnovni šoli v mestu Uvalde v ameriški zvezni državi Teksas se je zgodilo streljanje, v katerem je umrlo vsaj 21 ljudi. Med njimi naj bi bilo 19 otrok in dva učitelja. Še več ranjenih je v bolnišnici. Policija je strelca, ki se je po dogodku zaprl v šolo, že prijela. Po nekaterih informacijah naj bi bil ta mrtev.
Poslanci o mandatarstvu Goloba v sredo, zaslišanja ministrov konec tedna
23. 05. 2022 19.11
Potem ko je predsednik republike Borut Pahor predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič sporočil, da za mandatarja za sestavo nove vlade predlaga predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, bo izredna seja, na kateri bodo potrjevali mandatarja, najverjetneje v sredo. Jutri bo o tem namreč odločal kolegij predsednice DZ. Golob bo ob potrditvi postal mandatar za sestavo 15. vlade.
Pahor predlaga Goloba za mandatarja
23. 05. 2022 06.12
Predsednik republike Borut Pahor je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v pismu obvestil predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, da Državnemu zboru predlaga Roberta Goloba za mandatarja za sestavo vlade. V pogovori z vodji poslanskih skupin novoizvoljenega DZ je namreč nedvoumno ugotovil, da Golob uživa potrebno podporo za izvolitev, ta volja je izkazana tudi s podpisi 53 poslancev. Golob pa napoveduje, da bi lahko v jeseni iskali širše sodelovanje - programsko koalicijo - za ustavno večino o določenih vprašanjih, kot je sprememba ustave ali pokojninska reforma.
Otroci še vedno precej bolj zamaščeni kot pred pandemijo
23. 05. 2022 14.51
Izboljšanje gibalne učinkovitosti kljub normalizaciji šolskega procesa ni doseglo ravni poslabšanja v prvih dveh letih pandemije. Medtem ko so fantje nadoknadili skoraj polovico izgubljene gibalne učinkovitosti, so dekleta nadoknadile zgolj tretjino, kažejo rezultati meritev za Športnovzgojni karton. Zamaščenost otrok in debelost sta ostali na bistveno višji ravni kot pred pandemijo. Za doseganje stanja pred njo pa bomo potrebovali vsaj desetletje, če bomo povečali obseg telesne dejavnosti v šoli in večje število otrok vključili v redno športno vadbo.
250 mladoletnih prejelo vektorska cepiva, nadzori še v teku
20. 05. 2022 13.11
Lani je 250 mladoletnih prejelo vektorska cepiva proti covidu-19, čeprav ta za mlajše od 18 let niso registrirana. Strokovni nadzori nad temi primeri cepljenja pri zdravniški zbornici še potekajo. Ministrstvo za zdravje je ob tem prejelo 34 vlog za odškodnine zaradi zapletov po cepljenju proti covidu-19, a noben postopek še ni zaključen in nobena odškodnina še ni bila izplačana.
V četrtek potrdili 411 okužb z novim koronavirusom
20. 05. 2022 11.33
V četrtek so opravili 579 testov PCR in 3999 hitrih antigenskih na okužbo z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 411. Po podatkih ministrstva za zdravje je v bolnišnicah zaradi covida-19 na navadnih oddelkih zaradi covida-19 hospitaliziranih 36 bolnikov, na oddelkih intenzivne nege pa pet. V četrtek ni umrl noben covidni bolnik.
Skupina Petrol podvojila prihodke, od države terjajo 51 milijonov evrov
20. 05. 2022 10.00
Skupina Petrol je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 1,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 112 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pri 32,4 milijona evrov je višji za 17 odstotkov, medtem ko se je dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo zvišal za 21 odstotkov na 65,6 milijona evrov. Ob tem je Petrol zaradi regulacije cen oddal odškodninski zahtevek v višini 51,3 milijona evrov.