AvtorJaka Gruden
Strateško načrtovanje in zakaj ga v Sloveniji ni?
26. 08. 2023 18.00
V teh dneh se večji del naše države še vedno spopada s posledicami katastrofalnih poplav, ki so povzročile tako neznansko razdejanje in materialno škodo kot žal tudi izgubo človeških življenj. Poplave so, kot druga večja naravna katastrofa tega poletja, nastopile le nekaj tednov po eni izmed najhujših neviht v zadnjih dvajsetih letih, ki je – predvsem zaradi toče in uničujočega vetra – pustila znatno škodo na kmetijskem pridelku, domovih in drugi osebni lastnini naših državljanov.
Kako nas duši centralizacija?
10. 06. 2023 12.17
Slovenija in Slovenci smo bili skozi zgodovino prisotni bolj ali manj na obrobju večjih držav in državnih tvorb. Pogosto iz tega izhaja zmotna predstava, da zato nismo imeli večje vloge oz. da se nas dogajanje v njih v praksi ni preveč dotikalo. V zadnjih letih Avstro-Ogrske in v obeh Jugoslavijah so bili slovenski politični veljaki zelo aktivni v diskusiji, kakšen naj bo interni ustroj teh večnacionalnih tvorb. V veliki večini s(m)o – ne glede na ime krovne države – Slovenci zagovarjali federalistične rešitve, ki bi Sloveniji in drugim manjšim narodom zagotavljale interno avtonomijo.
Skrb za okolje ali zaviranje napredka?
18. 03. 2023 10.30
Slovenija je zelo zelena država. Zelena je po videzu svojih gozdov in polj, svojih planot in dolin. Na treh petinah slovenskega ozemlja rastejo gozdovi, na preostalih dveh petinah pa ne manjka zelenih travnikov, pašnikov, polj in parkov. Zelena je po miselnosti svojih ljudi, ki zelo radi skrbijo za naravo in v njej radi preživljajo prosti čas – hribolazenje, gorsko kolesarjenje, kampiranje, taborjenje, gobarjenje itd. so pri nas zelo priljubljeni načini za oddih in malo rekreacije. Slovenci radi skrbimo, da je naša okolica čista in urejena, da se vestno ločuje odpadke, da se travnike redno pokosi in gozdove počisti. To radi počnemo sami in v družbi družine ali prijateljev: spomnimo se izredne priljubljenosti prostovoljnih kampanj Očistimo Slovenijo. Naša narava in njena pristnost sta svetovno znani ter vsako leto privabljata na milijone turistov iz drugih držav, ki skupaj z domačimi redno zablokirajo naše avtoceste. Slovenija diha zeleno.
Obrambni izzivi Evropske unije
22. 01. 2023 14.45
Ruski napad na Ukrajino je zopet postavil na dnevni red tisto, na kar so opozarjali mnogi svetovni strokovnjaki za obrambo in mednarodne odnose – vojna med nacionalnimi državami v 21. stoletju ni le možna, temveč zelo verjetna. Čeprav se vojna še vedno ne splača v objektivnem gospodarskem ali političnemu smislu, si moramo naliti čistega vina: t. i. objektivni interesi, kot so recimo povečanje BDP-ja, ljudske blaginje in mehke politične moči v drugih državah, za preveč svetovnih državnikov pač niso njihovi lastni.
Kaj umetna inteligenca pomeni za povprečnega državljana?
03. 12. 2022 06.00
Odkar pomnim, je zame izraz umetna inteligenca pomenil nekaj več. Morebiti so tukaj igrali veliko vlogo filmi, kot so Matrica, Terminator, Posebno poročilo itd. Umetna inteligenca je zame bila in ostala najmočnejši element prihodnosti, kot si jo predstavljam – ko bo umetna inteligenca nekaj vidnega, otipljivega, vekomaj prisotnega – takrat bom vedel, da živim v prihodnosti. Niti pametni telefoni, družbena omrežja ali Bluetooth slušalke nimajo takšnega učinka in moči na moje možgane. Seveda sem upal, da se bo umetna inteligenca uporabljala za boljši in bolj plemenit namen kot v tistih filmih – ne za nadzor in nadvlado ljudi, temveč za olajšanje in izboljšanje njihovih življenj.
Boomerji, milenijci in zoomerji – generacijski konflikt
24. 09. 2022 09.04
S prehodom med generacijami je zmeraj križ, ne glede na to, ali govorimo o tovarni, srednji šoli ali grajenju hiše. Med starimi in mladimi se zmeraj pojavi določena oblika konflikta in napetosti, kar ni nikakor presenetljivo; sveži veter mladosti in stabilna tradicija starosti bi težko obstajala v sožitju, saj sta si med seboj nasprotna. Vendar obstaja razlika, če na eni strani govorimo o eni tovarni, na drugi strani pa o celotni družbi. Dokler ima tovarna ali srednja šola dobro postavljene temelje in vodstvo, je reševanje takšnih konfliktov rutina. Ko se konflikt med generacijami pojavlja na vseh družbenih ravneh, potem so težave veliko večje, kot bi si mislili.
Tajvan in Kitajska – nerešljiva dilema?
20. 08. 2022 07.00
Ob obisku predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu se je tudi na prve strani slovenskih medijev prestavila dilema in konflikt glede tajvanske neodvisnosti. Nestabilnosti na relaciji Tajpej – Peking in vprašanje tajvanske neodvisnosti po mnenju avtorja te kolumne predstavljajo trenutno največji obstoječi vir tveganja za izbruh oboroženega spopada med velikimi silami; po domače rečeno, tretje svetovne vojne. Uničujoči potencial tega spora pa ni posledica kulturnih oz. političnih razlik med stranema, temveč neskladnosti med dvema pomembnima elementoma sodobnih mednarodnih odnosov: samoodločbo narodov na eni strani in spoštovanjem mednarodnih pogodb na drugi. Vsaka izmed obeh strani namreč svoje stališče upravičeno utemeljuje na enem izmed teh dveh elementov, kar ustvarja nerešljivo dilemo: kdo bo prvi popustil, čeprav je njegova pozicija upravičena in utemeljena?
O javnem prevozu v Sloveniji in nujnosti njegove izboljšave
30. 07. 2022 15.14
Rast cene energentov je nedvomno med najbolj perečimi temami letošnjega leta. Z njo se soočamo vsakič, ko moramo točiti gorivo na črpalki. Ker je kar 88 odstotkov vseh dnevnih poti v Sloveniji opravljenih z osebnim avtomobilom, ima rast cen goriv velik vpliv na denarnico povprečnega Slovenca. Težava je še toliko večja, ker večina Slovencev alternative osebnemu avtomobilu preprosto nima. Posledice so vsakodnevne večkilometrske kolone znotraj in na obrobju mest, ki jih prepogosto spremljajo tudi tragične prometne nesreče.
Pravi in 'fejk' narodi
16. 04. 2022 14.49
Ob pričetku ruskega napada na Ukrajino je Vladimir Putin objavil skoraj enoinpolurni govor o svojem pogledu na odnose med Ukrajino in Rusijo. V govoru je Ukrajince obravnaval kot narod, ki je bil izmišljen s strani Leninovih boljševikov, po krivici ločen od ruskega. Napad Rusije je opravičil kot poravnavo davno izdanih računov. Hkrati pa je Putin ukrajinski narod v svojem govoru, kljub njegovi domnevni "lažnosti", nazival kot bratskega; po njegovem Rusi, Ukrajinci in Belorusi tvorijo en sam narod, ki je zaradi tujih agresorjev med seboj ločen na tri veje in ne pod enotnim krovom Moskve.
Kibernetski napadi in jedrska orožja – mogoča primerjava?
25. 09. 2021 09.06
Število in intenziteta kibernetskih napadov v zadnjih petih letih neprestano naraščata, pri čemer se je njuna rast z letom 2020 dodatno povečala (po podatkih Forbesa za skoraj 400 odstotkov). Zaradi epidemije covida-19 so razne organizacije morale lastno delovanje premakniti na splet, kjer slabo zaščiteni sistemi predstavljajo lahko tarčo. Po Forbesu je bila materialna in finančna škoda za leto 2020, ki je posledica kibernetskih napadov, ocenjena na 6 bilijonov ameriških dolarjev. Glede na trenutno stopnjo rasti pogostosti kibernetskih napadov, bo ta številka zelo verjetno v naslednjih letih hitro presežena.
Izzivi digitalizacije slovenskih občin
16. 01. 2021 07.00
Živimo v dobi zelo hitrega tehnološkega in znanstvenega napredka, ki temeljito spreminja delovanje celotne družbe. Spremembe v gospodarstvu so še posebej vidne in otipljive, takšen razvoj pa je posledica predvsem digitalnih tehnologij – delo in šolanje na daljavo, brezpapirno poslovanje, elektronske vloge, shranjevanje v oblaku. Fizične razdalje v digitalnem svetu niso več tako pomembne, kot so bile prej. Pandemija covida-19 je pri tem zgolj katalizator sprememb, pospeševalnik procesov, ki trajajo že leta.
Ko neopazno postane vidno
07. 11. 2020 20.18
Ko smo pred letošnjim letom pomislili na digitalne tehnologije, sta nam na pamet najprej padli dve miselni podobi: računalnik v sobi in pametni telefon v roki. Oboje smo sicer uporabljali vsak dan, za delo in za prosti čas. Kljub temu smo ju obravnavali kot preprosti orodji, nič pomembnejši od izvijača ali vijaka. Na kratko, računalnik in telefon sta nam bila sicer nujni potrebi, vendar ne dosti več.