AvtorJelena Štrbac Nemec
Ona ve, ona gre
28. 10. 2023 09.48
Današnji zapis bi lahko podnaslovila tudi: Ali za ženske v politiki, praviloma moškem svetu, veljajo strožja merila kot za kolege? K razmisleku in zapisu me je spodbudila napeta interno-politična čistka zadnjih dni. Sicer bi lahko rekli, da gre res za interne zadeve neke stranke, neke opcije, a žal gre za precej več kot to, za globlji problem – tako demokracije pri nas kot tudi (ali predvsem) vloge žensk v tej demokraciji. Pod interne zadeve se lahko hitro skrijejo različne kršitve demokratičnih standardov, ki so, sploh v politiki, lahko bistveno širše in vodijo v sistemske nepravilnosti. Obračanje stran tega problema ne bo rešilo in saj veste – molk je lahko tudi tiho strinjanje.
Zeleni dnevi, zelene poti
30. 09. 2023 07.00
Po hitrem preletu zbranih mednarodnih dni, ki so tako ali drugače povezani z okoljem, sem jih naštela nekaj manj kot 30, pri čemer seznam gotovo ni popoln. Okolje ima tako – vsaj na koledarju in simbolično – veliko pozornosti. Poleg že uveljavljenih okoljskih dni pa v zadnjem času opažam trend, da se tudi različni drugi svetovni dnevi nekako barvajo zeleno. Običajno vsak tak dan zaznamuje neka tema ali prioriteta in zelenega je tudi v tem spektru čedalje več. Ravno v času nastajanja tega zapisa smo zaznamovali svetovni dan turizma, pred tem pa Evropski teden mobilnosti. Slednji je že v svojem bistvu zelen, saj spodbuja trajnostne oblike prevoza, turizem pa – kljub številnim nezanemarljivim okoljskim vplivom – tudi nastopa v zeleni preobleki.
Vdih, izdih, vdih ... Gre? Ne vedno, ne nujno.
16. 09. 2023 07.00
Običajno se pomena tistih ključnih stvari, ki so nam v življenju samoumevne, zavemo šele takrat, ko jih nimamo več. Recimo zdravje najbolj cenimo ob bolezni, preštevilne bližnje morda šele takrat, ko jih ni več med nami ... A kako je s tistim, česar nikoli nismo imeli, pa bi morali – ker je samoumevno. Kot voda in zrak. In danes bom pisala o teh samoumevnih stvareh, za katere so nekateri prikrajšani. In ne, ni treba iskati daleč, v odmaknjenih delih sveta, samo ozreti se moramo po naši domovini, o kateri je Cankar nekoč zapisal: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje!" Zakaj so torej eni kraji manj blagoslovljeni od drugih, zakaj ne dopustimo, da bi povsod živeli (enako) veseli ljudje?
Posojilo, ki ga ne zmoremo odplačati
05. 08. 2023 14.04
Današnje razmišljanje začenjam z vprašanjem: "Veš, človeštvo, svoj dolg?" saj smo v teh dneh, 2. avgusta, če smo natančni, z grenkim priokusom obeležili dan globalnega ekološkega dolga. V Sloveniji smo, še bolj skrb vzbujajoče, ta prag dosegli že 18. aprila. Neslavni naziv je dodeljen dnevu, ko (kot človeštvo ali kot posamezna država) porabimo vse naravne vire, ki nam jih mati Zemlja lahko omogoči za tisto leto.
Vroče poletje in drugi ekstremi(zmi)
15. 07. 2023 07.00
Te dni preživljam dopustniško. A ne brezskrbno. Spremljam vedno nove, žal nič kaj športne – ampak temperaturne – rekorde. Ko si že zaželim vsaj rahle ohladitve, me do kosti zmrazi ob fotografijah, ki že od jutra polnijo vsa možna družbena omrežja – podrta drevesa, zaliti domovi, odkrite strehe, uničen pridelek ... Dan prej že za trenutek slavim neko zmago narave, a me realnost takoj spomni, da smo do zmage še kako daleč. Minuli teden zasledim izjavo, kako bo za predsednika vlade to najbolj vroče poletje do sedaj. Pa ne samo zanj. In (žal?) ne samo politično. In če morda odstopitev zdravstvenega ministra upravičeno dviguje politično temperaturo in polni strani medijev, imamo na drugi strani probleme, ki ravno tako potrebujejo nujno (medicinsko) pomoč. Začnimo s planetom.
Kdo se boji zelenega moža?
08. 07. 2023 14.09
Morda se še spomnite otroške igre "Kdo se boji črnega moža?". Črni mož zavpije "Kdo se boji črnega moža?" in se nato zapodi med otroke, ki jih lovi. Oni odgovarjajo "Nihče!" in se mu poskušajo spretno izogniti. Danes imam občutek, da se gremo eno drugo igro, v kateri se sprašujemo, kdo se boji "zelenega moža", le da je tukaj odgovor pogosto kar "Jaz!" ali pa "Vsi mi!", s seveda redkimi izjemami. Vsekakor v tem paničnem strahu pred "zelenim" ne morem mimo tega, da ne bi iskala tistih, ki so postavili pravila igre, tistih, ki strašijo z "zelenim možem". Zeleno brez dvoma pomeni neki konec starih navad, ampak ali pomeni tudi brezkompromisni konec vseh in vsega? Lakoto? Življenje v temi in mrazu?