AvtorMaja Sodja
Kaj starši vpijejo na tekmah, ko vzpodbujajo svoje otroke?
18. 10. 2025 12.55
"Sudija, lopove! Pejd u k..., kva si pisku!" To je le ena izmed povsem neprimernih izjav, ki smo jih v minulih tednih posneli na otroških ali mladinskih nogometnih tekmah. Posneli smo starše, ki, medtem ko navijajo za svoje otroke, pogosto žalijo sodnike, trenerje in celo druge otroke. Vse to počnejo v goreči želji, da bi njihov otrok zmagal. Pa je zmaga res tako pomembna?
Helikopter, ko in če je prost. Koliko časa še?
10. 10. 2025 06.00
Takšna je trenutna ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči, ki kar vpije po nakupu namenskih helikopterjev. Ta se bo, kot vse kaže, zgodil kmalu, a leto dni bo trajalo, da bo prvi namensko opremljen helikopter prišel do slovenskih zdravnikov in reševalcev, ki izvajajo HNMP. Do takrat bodo delali po starem, s helikopterji, ki bodo in če bodo prosti.
'Če bi namenski helikopter dobili včeraj, bi bilo prepozno'
09. 10. 2025 06.00
Po včerajšnji odločitvi Državne revizijske komisije, ki je vladi dala zeleno luč za nakup namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, zdravniška stroka ali pa vsaj del nje ostaja zadržan. Zakaj? Zato, ker v resnici nihče ne ve, kakšen helikopter bomo dobili, kako bo le-ta opremljen. So pa zato bolj glasni reševalci. Pravijo, da oskrba bolnikov z Leonardom ne bo nič boljša, kot je danes.
Zakaj je ekološka hrana dražja, a bolj zdrava in trajnostna?
27. 09. 2025 11.49
Štiri ekološke kmetije na različnih koncih Slovenije. Štirje gospodarji. Pridelujejo jabolka, žita, zelenjavo, mleko. Iz njih pa moke, kosmiče, sokove, kis, omake, vloženo zelenjavo, marmelado, sir in kruh. Kako zahtevno je ekološko kmetovanje? Kje prodajajo? Zakaj imamo tako malo ekoloških kmetij? In zakaj je ekološko dražje, a bolj zdravo in trajnostno?
Pri osmih letih je imel 50 kilogramov, razlog pa sladke pijače
21. 09. 2025 13.30
Ima 35 zlatih medalj z državnih prvenstev. Petkrat je bil evropski prvak, kar 15-krat pa najboljši na svetu. Tian Ćehić je eden najboljših plesalcev modernega plesa in priznan koreograf. Če ste ga morda videli plesati v naših oddajah Slovenija ima talent ali pa Znan obraz ima svoj glas, si verjetno niste mislili, da je bil ta izklesani plesalec v otroštvu prekomerno težak.
Kdaj je otrok prekomerno težak oziroma debel?
18. 09. 2025 06.00
V Sloveniji imamo primere otrok in mladostnikov, ki sodijo med ekstremne in zaskrbljujoče. To so denimo 15-letniki, ki imajo 150 kilogramov. Epidemija debelosti ni več nekaj, kar opazujemo od daleč, pač pa resen javno zdravstveni in družbeni problem, ki tudi pri nas postaja vse težje obvladljiv.
Divji zahod na najemniškem trgu: kje je izvirni greh?
06. 09. 2025 07.39
Najemniški trg v Sloveniji ostaja neurejen. Je premajhen, prenasičen, nereguliran in neformalen, opozarjajo v nevladnih organizacijah, kjer podrobno spremljajo stanje na nepremičninskem trgu in vladne ukrepe. Ker povpraševanje zaradi večletne odsotnosti stanovanjske politike močno presega ponudbo, najemniki nimajo prav veliko pogajalske moči. A tudi lastniki stanovanj, ki diktirajo pogoje in cene, si želijo večjo pravno zaščito.
Plezanje skozi oči mojstrov vertikale
13. 07. 2025 07.10
34-letnega Jerneja Krudra in 31-letnega Domna Škofica je plezanje prevzelo že v otroštvu. Oba sta leta posvetila tekmovalnemu plezanju, nizala uspehe, osvajala kolajne in dvigovala pokale. Danes pa je njun plezalni fokus usmerjen v skalo. V naravo, ki postavlja edinstvene smeri, in kjer motivacije ne zmanjka.
Srebrenica 30 let po genocidu
06. 07. 2025 11.30
Od genocida v Srebrenici, najhujšega vojnega zločina po drugi svetovni vojni, julija mineva 30 let. Brutalni poboji so pustili globoke rane, mesto je, tako se zdi, umrlo skupaj z ubitimi. Ob vsem tem pa se ob evidentnih dokazih nepojmljive morije dogaja še zanikanje genocida, ki preživele in svojce žrtev vsak dan znova žali v dno njihovih duš.
'Lani je bilo na Antarktiki manj pingvinov, a več kitov'
29. 06. 2025 14.02
Tako pravi Franco Sedmak, kapitan edinega italijanskega ledolomilca, ki vsako leto odpluje na najjužnejšo točko sveta. Letos so z Antarktike domov pripeljali pradavni led, star kar milijon in 200 tisoč let. Ta je pomemben za raziskave, za boljše razumevanje podnebne zgodovine in prihodnosti.
Katere ceste bomo gradili, katere širili?
14. 06. 2025 12.06
Gneče na naših cestah so stalnica in ne bomo se jih znebili. Zdi se, da iz leta v leto postaja vse hujše, da je prometa vse več. Vozniki pa vse bolj izgubljajo živce. Prometna stroka si pri vprašanju razbremenitve naših cest ni enotna. Eni zagovarjajo širitve, drugi pravijo, da bo tak ukrep generiral še več prometa. Kaj pa tisti, ki so za ceste odgovorni? Kaj pravi Dars?
Avtocestni križ: dela, kolone, zastoji in kolapsi
12. 06. 2025 06.00
Minuli konec tedna so naše avtoceste znova zaznamovale dolge kolone pločevine. Zaradi praznika pri naših severnih sosedih, ki so se množično odpravili proti morju, je obtičalo na tisoče vozil. A še nekaj brutalnih vikendov je pred nami, opozarjajo na Darsu, ki ravno v tem prometno obremenjenem obdobju obnavlja štajersko, primorsko in dolenjsko avtocesto.
Potrošniški krediti v porastu: za kaj jih potrošniki najemajo?
06. 06. 2025 06.00
Slovenci potrošniške kredite jemljemo za nakupe gospodinjskih aparatov, pohištvo, za obnovo stanovanja, šolanje, celo za počitnice in zdravstvene storitve. Obseg potrošniških kreditov se izjemno hitro povečuje in presega vsoto novih stanovanjskih kreditov. A ti krediti so dragi. Kaj so pokazali naši izračuni?
Kolikšna je razlika med najcenejšim in najdražjim kreditom?
05. 06. 2025 06.00
Stanovanjski kredit za 150 tisoč evrov na 20 let s fiksno obrestno mero. Koliko bi zanj plačali na naših bankah? Kakšne obrestne mere ponujajo? Kaj se bo z njimi dogajalo v prihodnje? In kje bi po izračunih, ki so potrošnikom dostopni prek spleta, dobili najcenejši stanovanjski kredit?
Prvi konklave, ki se je vzporedno odvijal na družbenih omrežjih
11. 05. 2025 14.24
Od dneva pred začetkom konklava do belega dima in prvega pozdrava novega papeža. Vse to sva s snemalcem spremljala s Trga svetega Petra. Zabeležila sva tudi trenutke, ki pričajo o tem, da je bil to prvi konklave v zgodovini Rimskokatoliške Cerkve, ki se je vzporedno odvijal na družbenih omrežjih.
Novi papež je Američan, izbral je ime Leon XIV.
08. 05. 2025 18.08
Iz najbolj opazovanega dimnika na svetu se je drugi dan konklava malo po 18. uri pokadil beli dim in naznanil 267. papeža v zgodovini Katoliške cerkve. Novi papež je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, izbral si je ime Leon XIV. Velik del življenja je preživel kot misijonar v Peruju. "Mir z vsemi vami," so bile njegove prve besede z bazilike svetega Petra. Tudi sicer je bil poudarek njegovega prvega nagovora na miru. Ljudi po svetu je pozval h "gradnji mostov" in se poklonil svojemu predhodniku Frančišku. Podelil je blagoslov mestu in svetu. Spodaj na trgu ga je pozdravilo na tisoče vzhičenih vernikov.
Je letalski promet res manj zanesljiv kot nekoč?
03. 05. 2025 14.07
V širši javnosti se je v zadnjih letih nedvomno ustvaril vtis, da je letalski promet danes manj zanesljiv, kot je bil nekoč. Da je več odpovedanih in prestavljenih letov. Zagotovo drži, da so se potovanja z letalom po epidemiji covida-19 precej spremenila, a kaj pravijo številke? Kako pogosto se zgodi, da letalska družba let odpove ali prestavi?
Kako je imeti sedem oziroma pet otrok?
20. 04. 2025 07.00
Ekipa rubrike 24ur Fokus je tik pred prazniki obiskala dve veliki družini, takšni, ki štrlita iz slovenskega povprečja. V Sloveniji živi namreč okoli 600 tisoč družin, a je manj kot desetina takšnih s pet ali več otroki. Mi smo eno popoldne preživeli z devetčlansko družino Perak Bosančić iz Grosuplja, h Kosijevim, ki jih je skupaj sedem, pa smo se odpeljali v Ormož.
Ali je možno, da norveški skakalci za goljufijo z dresi niso vedeli?
29. 03. 2025 08.44
To vprašanje so si vse od izbruha afere skakalni dresi zastavili mnogi. Potem ko so Norvežani na domačem svetovnem prvenstvu skušali zmagati z eno največjih goljufij v zgodovini smučarskih skokov, je bil namreč škandal tema tudi v Planici. Tam smo se o njem pogovarjali s poljskim novinarjem, ki je posnetke goljufanja razkril javnosti. Naš nekdanji skakalec Robert Kranjec, ki od športne upokojitve šiva skakalne drese, pa nam je v svoji delavnici pokazal, kaj so Norvežani pravzaprav naredili.
Ali se dodatna zdravstvena zavarovanja (sploh) splačajo?
23. 03. 2025 07.00
Zasebne zdravstvene zavarovalnice vse bolj oglašujejo prostovoljna zdravstvena zavarovanja. V svojih ponudbah za nekaj deset evrov na mesec obljubljajo hiter dostop do specialista. Ker so čakalne dobe v javnem zdravstvu pogosto (pre)dolge, mnoge ravno te obljube prepričajo. A pozor: eden največjih koncesionarjev pri nas, ki je hkrati tudi zasebnik v lasti dveh zavarovalnic, ki tržita dodatno zdravstveno zavarovanje, opozarja, da se na dolgi rok ta zavarovanja ne bodo izšla.
Gradnja zasebne bolnišnice sredi Ljubljane zraven URI Soča se bo začela
20. 03. 2025 06.00
30 milijonov evrov težka investicija, štiri velike in dve mali operacijski dvorani, še enkrat več diagnostičnih ambulant. To bo v zasebni bolnišnici, ki bo v predvidoma treh letih zrasla v neposredni bližini rehabilitacijskega centra Soča. Po tem, ko smo v rubriki Dejstva pred dvema letoma in pol razkrili, da je Diagnostični center Bled preko svojega nepremičninskega podjetja od ljubljanske občine kupil zemljišče za bolnišnico, je takratni minister za zdravje Bešič Loredan napovedal, da bo država zemljišče odkupila nazaj in gradnjo preprečila. A zgodilo se je ravno obratno.
Zakaj država ne želi postati lastnica partizanske bolnišnice Franja?
02. 03. 2025 07.00
Pogled na bolnico Franjo, ta pomemben kulturni spomenik, je po predlanski vodni ujmi, ki jo je pošteno uničila, naravnost žalosten. Kljub temu človek ob pogledu na uničene barake ne more mimo začudenja in občudovanja, kaj so nekoč znali in zmogli. Kako so v vojnih časih uspeli na tako zahtevnem terenu postaviti bolnišnico, v kateri so zdravili številne ranjence? Obnova bolnišnice je po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko moralna obveza države in ob načrtih za obnovo so se predstavniki kulturnega ministrstva in občine strinjali, da bi bil smiseln prenos lastništva spomenika na državo. Zakaj si je torej država premislila? Kdo bo lastnik Franje?
Ali z beljenjem zob lahko dosežemo bleščeč ameriški nasmeh?
22. 02. 2025 13.21
Beljenje zob je modni trend. Je estetski zobozdravstveni postopek, ki je v zadnjih letih nedvomno v porastu. To so za 24UR Inšpektor potrdili trije zobozdravniki, ki so pojasnili, katere metode beljenja poznamo, koliko stanejo in zakaj se zobje obarvajo. Za koliko odtenkov se zobe lahko pobeli? Pa tudi, ali so hollywoodski nasmehi posledica pobeljenih zob ali morda česa drugega?
Kdo si (sploh) še lahko privošči smučanje?
15. 02. 2025 09.16
V ponedeljek se bodo (uradno) za učence in dijake iz vzhodne Slovenije začele zimske počitnice, ki so praviloma rezervirane za smučanje. A glede na podatek, ki kaže, da vsako leto smuča manj Slovenk in Slovencev, je jasno, da je za nekatere smučanje predrago, nekateri pa zaradi nestanovitnih zim in nepredvidljivih razmer raje odidejo na toplo. Koliko pa smučanje sploh stane? Vemo, da so cene smučarskih kart vsako leto dražje. Koliko stane smučarska oprema? Kaj se bolj splača: nakup ali najem? Koliko boste plačali za šolo smučanja? Kako zasoljena je gostinska ponudba na smučiščih?
Bomo za prevoz čez prelaz Vršič plačevali cestnino?
18. 01. 2025 09.17
To se sprašujejo podporniki peticije za prost dostop do gora, ki jo je podpisalo že več kot 5000 ljubiteljev gora. Peticijo je spodbudila zapornica, ki jo je država novembra lani postavila v Mojstrani, na cesti, ki pelje v eno najlepših alpskih dolin – dolino Vrata. Zdaj na Ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo, da bodo, če bo le možno, že pred začetkom gorske turistične sezone zapornico postavili tudi na cesto, ki Gorenjsko preko prelaza Vršič povezuje s severno Primorsko.
Kaj se postreže zraven pršuta? Nikakor ne kislih kumaric ali vloženih šampinjonov
28. 12. 2024 11.31
V teh prazničnih dneh je ena izmed slovenskih tradicij nedvomno pršut, ki ga ravno decembra najpogosteje postavimo na mizo in tudi pojemo največ. Pri nas je zgodba pršuta tesno povezana s Krasom, kjer izdelujejo geografsko zaščiten kraški pršut. Kaj to pomeni? Kakšna so pravila za njegovo izdelavo? Obiskali smo kmetijo Cigoj, kjer sami redijo prav posebno pasmo prašičev za pršute. Bili smo tudi v pršutarnah v Lokvah in Šepuljah, pokazali so nam proizvodnjo pršuta od začetka do konca.
Italijanski panettone – božično pecivo, ki postaja globalni trend
21. 12. 2024 07.00
Če bi vas pred denimo desetimi leti vprašali, ali ste že poskusili panettone, bi se zagotovo našel kdo, ki ne bi vedel, kaj panettone sploh je. Danes je drugače. Trgovci so namreč pred leti to italijansko tradicionalno božično pecivo postavili na police, potrošniki smo ga začeli kupovati, potem pa so ta poseben sladek kruh začeli pripravljati tudi butični peki. Mi smo obiskali dva: Andreja Gerželja, ki v centru prestolnice vodi pekarno Osem, in Andraža Bajžlja, ki pekovske izdelke iz svoje Androžarne prodaja preko spletne tržnice Mali plac za prihodnost.
24UR Fokus: Intervju s predsednikom vlade
01. 12. 2024 09.49
20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030, nepremičninski davek. Po poti zdravstva pred našimi očmi razpada šolstvo, davčna reforma je minimalizirana na spremembe. Dogajajo se ministrske rošade in osebne zamere. Predsednik vlade ljudi nagovarja na družbenih omrežjih. Kako uspešno to počne? Ali se mu je zdel video z vudu lutko, ki ga je objavila njegova partnerka Tina Gaber, primeren?
Odstranjevanje dlak: kaj je najbolj varno, učinkovito, kaj se najbolj splača?
23. 11. 2024 13.03
Naše telo je z izjemno ustnic, dlani in podplatov v celoti poraščeno z dlakami. Ljudje imamo na telesu približno 5 milijonov foliklov, iz katerih rastejo dlake. Različne vrste dlak pa pokrivajo različne predele telesa. Dlake imajo svojo funkcijo. V pradavnih časih je bila ta predvsem termalna, dlake so torej ljudi grele, medtem, ko nas danes v sodobnem svetu predvsem varujejo pred denimo prašnimi delci in umazanijo. Kljub temu je fiziološki pomen dlak v ozadju, v ospredju pa vse bolj in predvsem estetika.
Ali bi morali v šolah prepovedati telefone?
09. 11. 2024 07.15
Omejitev uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav v osnovnih in ponekod tudi v srednjih šolah v evropskem prostoru ni nič novega. Tako je na Norveškem, Švedskem, Finskem, od januarja letos tudi na Nizozemskem, pa ponekod v Italiji in Franciji. Iz teh držav prihajajo spodbudni podatki o tem, da so otroci manj tesnobni, da je splošno počutje veliko boljše, da so – pričakovano – bolj socialni. Kaj pa slovenski otroci in mladostniki? Kako je z elektronskimi napravami v slovenskih šolah?