Marko Hočevar
Arnol: Naporno je, tekme si sledijo, a je lepo 'bivati' v Evropi
31. 07. 2024 13.42
Nogometaši Brava so z zmago začeli v prvem krogu kvalifikacij za Konferenčno ligo. Potem ko so v Ljubljani sprva proti Connah's Quay Nomads izgubili z 0:1, so nato v Walesu slavili z 2:0 in si priigrali napredovanje. Njihov naslednji tekmec je bosanski Zrinjski iz Mostarja, ki v prvem krogu še ni nastopil, na prvi tekmi v BiH pa je moral po golu Matica Ivanška priznati premoč slovenskemu tekmecu (1:0). Povratna tekma bo v četrtek v Spodnji Šiški.
Real petnajstič ali Borussia drugič? Finale nikoli ni 'enosmeren'
01. 06. 2024 06.00
Nogometaši Reala iz Madrida in Borussie iz Dortmunda bodo nocoj zaključili klubsko nogometno sezono v Evropi. Za konec se obeta spektakel brez primere. Na eni strani serijski nogometni prvaki, na drugi strani pa Borussia, ki "zastopa" nogometno nostalgijo. V vlogi favorita so Španci, ki bodo lovili že svoj 15. evropski naslov, Nemci, presenečenje sezone, pa drugega. Finale bodo sodili slovenski sodniki, na čelu s Slavkom Vinčićem. Prenos spektakla z Wembleyja na POP TV in VOYO. Začnemo ob 20. uri z bogatim studijskim delom.
Čeferin: Kdor vnaprej napoveduje, kakšen bo razplet finala, nima pojma o nogometu
31. 05. 2024 06.00
Aleksander Čeferin bo osmič v funkciji šefa Uefe prisoten na finalu Lige prvakov. Začelo se je leta 2017 v Cardiffu, nadaljuje se z Londonom in kultnim Wembleyjem, ki bo še tretjič v zgodovini gostil najbolj eminentno nogometno klubsko tekmovanje. Grosupeljčan ima v mesecu maju, ko se odvijajo finalni obračuni v vseh evropskih klubskih tekmovanjih, še kako natrpan urnik ... Za 56-letnega Slovenca bo londonski finale namreč že četrti v zadnjih desetih dnevih. Ekskluzivni pogovor s šefom Uefe v informativnih oddajah na Kanalu A in POP TV.
Pasti zelenega prehoda?
16. 12. 2023 07.00
Različni sestanki, vrhovi, konference, ki v ospredje postavljajo podnebni zlom in nujnost ukrepanja, se kar vrstijo. Ob zaključevanju pisanja tega besedila se je v Dubaju zaključeval Svetovni vrh o podnebnih ukrepih – COP 28 – vendar še brez jasnih sklepov. Tisto, kar je bilo jasno, je, da so nekatere države ostro nasprotovale izpustitvi zaveze k opuščanju uporabe fosilnih goriv. In zato se je celoten vrh v bistvu nekoliko podaljšal.
Komu zvoni? Strah pred politično desnico in porazi levice
21. 10. 2023 09.03
Zadnja leta naj bi se v Evropi znova spopadali z vzponom desnega populizma. Desni populizem je predstavljen kot tujek, kot nekaj nenaravnega in nesprejemljivega, nekaj, kar ruši obstoječo politično-ekonomsko ureditev. Zmaga Fica na Slovaškem, ponovna zmaga PiS-a na Poljskem (čeprav najverjetneje ne bodo mogli oblikovati vlade) v zadnjem mesecu govorita tej tezi v prid.
Dvojna omejitev demokracije
02. 09. 2023 16.25
Zgodovina odnosa med kapitalizmom in demokracijo je zelo protislovna, čeprav nas danes prepričujejo, da je demokracija mogoča le v kapitalističnem tržnem gospodarstvu, prispodobe za politično demokracijo pa neoliberalni in konservativni zagovorniki kapitalizma iščejo v tržni potrošniški izbiri.
V taboru Krima v en glas: Čas je za Final Four
24. 08. 2023 13.27
Rokometašice Krima Mercatorja odštevajo dneve do začetka nove evropske sezone. Tako kot že nekaj let si Ljubljančanke želijo preboja v izločilne boje, strateg Krimovk Dragan Adžić pa gre še dlje in napoveduje odprt boj za zaključni Final Four. Pred sklepnim delom priprav so se Ljubljančanke predstavile širši javnosti. Krim Mercator je edini klub, ki 29 let zapored nastopa v Ligi prvakinj, naslednje leto pa jih čaka častitljivi jubilej 40 let obstoja.
Srbija po Vučiću?
01. 07. 2023 08.00
Srbija se v zadnjih mesecih sooča s številnimi notranjimi in mednarodnimi izzivi ter protislovji. Notranja politična in družbena protislovja so privrela na površje po tragičnih pokolih na beograjski šoli in v okolici Mladenovca. Po drugi strani pa se stanje na severu Kosova po bojkotu lokalnih volitev s strani Srbov vse bolj zaostruje. V tem okviru bi bilo pričakovati, da te krize postopoma krhajo trdno vladavine Aleksandra Vučića in Srbske napredne stranke (SNS). Vendar – ali je res tako?
Od antifašizma do boja proti 'totalitarizmom'
06. 05. 2023 09.36
Zmaga antifašističnih sil, ki so jih tvorili pretežno socialisti, komunisti in social demokrati ter v manjši meri liberalci različnih predznakov, nad fašizmom v drugi svetovni vojni, je fašizem politično, teoretsko in ideološko delegitimirala. Fašizem je bil poražen s skupnimi močmi socialističnega in liberalistično-kapitalističnega tabora. Vendar je njegova zgodovinska delegitimacija bila zgolj prvi korak v veliko bolj pomembnem procesu – delegitimaciji socializma in postavljanju kapitalizma in liberalizma kot dveh edinih možnih ekonomskih in politično-ideoloških temeljev sodobnih družb.
Ukrajinska vojna in geopolitične spremembe
09. 04. 2023 16.37
Minilo je že 13 mesecev od začetka ruskega napada na Ukrajino. Čeprav so številni verjeli, da bo ruska vojska brez težav zasedla večji del Ukrajine, se to ni zgodilo, saj je ukrajinska vojska visoko motivirana in z najsodobnejšim orožjem s strani Zahoda opremljena vojska. Poskus ukrajinske jesenske kontraofenzive se je hitro ustavil. In medtem ko se vse bolj se zdi, da je na bojišču prišlo do pat položaja in do vojne izčrpavanja, so se v preteklih 13 mesecih zgodili pomembni geopolitični in geoekonomski premiki, ki nakazujejo smeri prihodnjega razvoja in spreminjanje konstelacij sil v mednarodni politiki.
Črna gora – kam naprej?
01. 04. 2023 13.35
Po razpadu socialistične Jugoslavije je prišlo do oblikovanja Zvezne republike Jugoslavije, ki sta jo tvorili Srbija in Črna gora. Neenak in mačehovski odnos v tej zvezi je bil precej očiten, kot tudi servilen in podrejen odnos oblasti v Podgorici v odnosu do Miloševićeve klike v Beogradu. Z vojno leta 1999 in bombardiranjem Nata se je začelo postopoma oblikovati novo zavezništvo med vodjo opozicije in poznejšim premierjem Srbije, Zoranom Đinđićem, ter črnogorsko politiko. Padec Miloševića je odprl prostor za redefinicijo odnosa med Srbijo in Črno goro, posledično pa je prišlo do nastanka Državne skupnosti Srbije in Črne gore, ki je razpadla z odcepitvijo Črne gore leta 2006. Vse od takrat v Črni gori tlijo protislovja, ki so v zadnjih letih postala izjemno eksplozivna.
Zasebna ekonomska moč in 'svoboda' interneta
18. 02. 2023 14.57
Danes je že podrobno raziskano in problematizirano vmešavanje državnih struktur v internet, nadzor in vohunjenje nad državljani, usmerjanje javnega mnenja ipd. Edward Snowden je razkril obseg in doseg zbiranja podatkov na najbolj sofisticirane možne načine in tudi moč obveščevalnih služb z uporabo sofisticiranih metod nadzorovanja prek informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Vendar obstaja še eno drugo področje, ki je ravno tako, če ne še bolj nevarno, kot je državno delovanje in nadzorovanje, o katerem pa se, presenetljivo ali ne, precej manj govori. Gre za različne aspekte nevarnosti zasebnega nadzora nad celotno sfero IKT in tudi vlogo, ki jo imajo zasebne korporacije v tem nadzoru.
Protislovja civilne družbe
07. 01. 2023 11.29
Ob koncu 20. stoletja in v 21. stoletju je pojem civilne družbe začel prevladovati v politični znanosti in političnem besednjaku. Civilna družba je postala temeljni atribut nove demokratične politike. V politoloških teorijah najdemo poudarjen pomen civilne družbe in civilno družbenih organizacij. Civilna družba je razumljena kot eden izmed ključnih podpornih elementov politične demokracije. Svoboda civilne družbe je eden izmed ključnih kazalcev pri ocenjevanju kakovosti demokracije. Hkrati pa tudi v političnih govorih in ideologijah nastopa civilna družba kot pomemben gradnik demokratične politike.
Fašizem v 21. stoletju?
31. 12. 2022 08.21
Konec meseca oktobra je minilo 100 let od fašističnega pohoda na Rim in začetka fašistične vladavine v Italiji. Ta dogodek je bil prelomen v zgodovini fašizma, vendar pa je 100-letnica minila brez velikih dogodkov in razmislekov o samem fašizmu. To je toliko bolj presenetljivo, če vemo, da se v zadnjem desetletju pojmi "fašizem", "fašist", "fašističen" ipd. uporabljajo vse pogosteje za označevanje političnih strank in organizacij, ki odkrito simpatizirajo z ekstremno desnimi in konservativnimi idejami in praksami, hkrati pa so postale tudi volilno uspešne na različnih koncih sveta.
Bosna in Hercegovina – na poti kam?
10. 12. 2022 07.14
Položaj Bosne in Hercegovine (BiH) v mednarodni skupnosti je od konca vojne in daytonskega sporazuma leta 1995 v veliki meri določen z notranjimi medetničnimi trenji, interesi sosednjih držav in interesi globalnih velesil. Upanje, da bo mir vzpostavil tudi pogoje za postopno stabilizacijo države in za blaginjo ljudi, je po skoraj treh desetletjih od konca vojne vse bolj izgubljeno. Disfunkcionalnost političnega sistema in različni interesi domačih in tujih političnih ter ekonomskih elit so privedli do tega, da je povojna BiH vse bolj propadla država (failed state), pri čemer ni nikakršnega znaka, da bi se to lahko spremenilo v bližnji prihodnosti.
Kitajska na razpotju
06. 11. 2022 15.07
Na nedavno končanem 20. kongresu Kitajske komunistične partije je Ši Džinping dobil že tretji mandat za vodenje Kitajske komunistične partije. Kongres je potekal v luči vse večjih problemov z ekonomsko neenakostjo znotraj države ter v luči vojne v Ukrajini in tudi tehnološke in trgovinske hladne vojne med ZDA in Kitajsko.
Zgodba o 'vrtu' in 'džungli' – breme evropskega človeka v 21. stoletju
29. 10. 2022 07.20
Josep Borell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, sicer pa dolgoletni politik in član socialistične stranke v Španiji, je na odprtju programa Evropske diplomatske akademije v Brugesu v okviru Collège d'Europe svoj uvodni nagovor koncipiral v kontekstu teze o barbarih in civiliziranih ljudstvih, v okviru zaščite "vrta" pred "džunglo" ter moralni dolžnosti "vrtnarjev", da civilizirajo "džunglo".
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40
Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
Srbija na jugoslovanskem pogorišču
27. 08. 2022 16.44
V zadnjih mesecih lahko opazujemo ponovna zaostrovanja v meddržavnih odnosih na Balkanu oz. med državami, ki niso članice EU. Spori in problemi, ki niso bili nikdar rešeni, temveč le zamrznjeni na različne načine, v luči spreminjanja geopolitičnih in geoekonomskih odnosov na svetovni ravni (predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini in zaostrovanja odnosov med Kitajsko in Tajvanom) vse bolj prihajajo v ospredje. Vsaka država vidi možnost za popravljanja zgodovinskih krivic.
Zeleni kapitalizem in podnebni zlom
16. 07. 2022 07.00
Vprašanje okolja, njegove zaščite in boj zoper podnebne spremembe nikoli niso bili bolj v ospredju, saj je jasno, da klimatske spremembe niso fenomen, ki se bo zgodil enkrat v prihodnosti, temveč so postale del naše vsakdanjosti. Zato so različne države sprejele številne zaveze k zmanjšanju izpustov CO2 in k prehodu na obnovljive vire energije. Na ravni EU sta tudi ne tako zeleni plin in bolj "zelena", toda potencialno tudi izjemno nevarna jedrska energija postali zeleni. Oblikujejo se tudi vedno novi koncepti – zeleni dogovor, krožno gospodarstvo ipd. – ki naj bi naslavljali obstoječe nevzdržne razmere in tudi ponujali nove poglede za prihodnost. Toda ključno vprašanje je, ali so ti ukrepi in koncepti zadostni za preprečitev podnebnega zloma.
Protislovja 'populizma': med zmerljivko, konceptom in politično emancipacijo
02. 07. 2022 15.54
V zadnjem desetletju je populizem postal eden najpogosteje uporabljenih pojmov, tako javno kot tudi v akademskih krogih. Zlasti po referendumu leta 2016 in brexitu ter zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah so analize in raziskave populizma doživele razcvet. Od takrat so se pojavili številne knjige, članki in zborniki, ki so poskušali obravnavati fenomene populizma in populističnih politikov ter nevarnost populizma za liberalno demokracijo. Ni presenetljivo, da je beseda populizem postala beseda leta 2017 Cambridgevega slovarja. Od takrat pa vse do danes doživljamo, če je medijem in znanstveni skupnosti verjeti, pravi razcvet populistične politike. Vse bolj se zdi, da bo populistični trenutek, o katerem pišeta Chantal Mouffe in Yasha Mounk, verjetno postal populistično stoletje (Rosanvallon). Toda, kaj je sploh populizem?
Paradigmatske spremembe in krize: kapitalizem, gospodarstvo in regulacija države
28. 05. 2022 15.22
Pri odzivanju na krize kapitalizma se vloga kapitalistične države v odnosu do regulacije gospodarstva spreminja. Šele velike krize – finančne, gospodarske, vojaške, zdravstvene – dejansko pripeljejo do paradigmatskih sprememb v kapitalizmu. To je stalnica, ki se vleče že vsaj od 20. stoletja naprej. Velika kriza v času prve svetovne vojne in imperialističnega bojevanja za resurse je rezultirala v prvi socialistični revoluciji v Rusiji leta 1917. Ta dogodek je imel vpliv na celoten svet, saj so po tem dogodku različne države in vladajoči razredi iskali načine, kako preprečiti možnost socialistične revolucije in razlaščanje najbogatejših.
Človekove pravice: od razrednega kompromisa do neoliberalne prisvojitve
21. 05. 2022 10.25
Leta 1948 je bila sprejeta v Organizaciji združenih narodov Splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija je bila kompromis med različnimi pogledi, kaj vse sodi v človekove pravice in je nastajala dolgo časa. Pomenljivo in pomembno je, da v tej deklaraciji najdemo štiri vrste pravic: politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Deklaracija je v bistvu odražala specifičnost razmerij moči v povojni konstelaciji: močan socialistični blok in močna keynesianska država blaginje na strani kapitalističnega bloka, znotraj katerih so bile leve stranke in delavski razred (sindikati) izjemno močni.
'Konec ideologij' ali zmaga ene ideologije?
30. 04. 2022 14.53
Po koncu druge svetovne vojne, in v prvih letih hladne vojne, je v ameriških politoloških in socioloških krogih prevladovalo ukvarjanje z ideologijo oz. ideologijami. Ena izmed najbolj perečih problematik je bila prihodnost sveta v kontekstu spopada ideologij. Druga širša razprava pa se je nanašala na življenje v času "konca ideologij" v okviru izgradnje močne države blaginje, z močnim delavskim razredom in reguliranim kapitalističnim trgom.
Vzpon iliberalizma na periferiji EU v razmerah krize kapitalizma
02. 04. 2022 07.00
Mineva že več kot tri desetletja, odkar je Francis Fukuyama objavil najprej znameniti esej, pozneje pa še knjigo z naslovom Konec zgodovine. V kontekstu padca berlinskega zidu in poraza Sovjetske zveze v hladni vojni ter realsocializma v Evropi, čemur je sledilo obdobje tretjega vala demokratizacije (Huntington), se je zdelo, da sta liberalna demokracija in kapitalizem postala univerzalni. Hkrati pa je bilo eksplicitno predpostavljeno, da je demokracija mogoča le v liberalnih in kapitalističnih družbah, kar je tudi pomenilo izenačitev liberalne demokracije z demokracijo nasploh. Ta teza je še posebej stavila na združenost oz. enačenje demokracije s kapitalizmom.
Srbija v objemu Kitajske
26. 02. 2022 09.20
Tesnejše gospodarsko povezovanje Kitajske z Evropo traja dobro desetletje. Najprej je Kitajska oblikovala platformo 16+1, v kateri so zbrane nekdanje evropske socialistične države in Kitajska. Gre za multilateralno platformo, ki je nastala leta 2012 na pobudo Kitajske z željo, da se okrepi politično in ekonomsko sodelovanje z državami v Evropi. Ravno te države, ki so zbrane v platformi 16+1, se bodo nekaj let pozneje izkazale za najpomembnejše države za kitajske infrastrukturne projekte v Evropi v okviru kitajske pobude Pas in cesta (v angl. Belt and road initiative). Hitre železnice, nove ceste in pristanišča se razvijajo vzdolž antične svilne ceste, Kitajska pa se na ta način profilira kot globalna velesila, s čimer skuša postati enakopravna država v odnosu do ZDA na globalni ravni. V tem novem geopolitičnem projektu Kitajske dobiva vse pomembnejše mesto tudi ena balkanska država – Srbija.
Večno vračanje istega – novi obrazi in zmaga pred volitvami
01. 01. 2022 16.47
Liberalna politična, ekonomska in kulturniška elita je več kot eno leto mrzlično iskala način, kako Janezu Janši in SDS preprečiti zmago in sestavo nove koalicije po volitvah 2022. Krožilo je več zgodb – od projekta Jožeta P. Damijana in projekta KUL do preigravanja različnih imen iz obstoječih parlamentarnih in neparlamentarnih strank (Čeferin, Zorčič, Leben, Vesel ipd.). Na koncu je rešitev za liberalne kroge ponudil kar Janša sam.
'Socialno tržno gospodarstvo' - nesporazum ali izpraznjenost slovenske politike?
20. 11. 2021 07.00
Datum državnozborskih volitev je znan, volilne kampanje so, sicer neuradno, že v polnem teku. Z vsakim novim škandalom vlade se kaže tudi nemoč opozicije, da predstavi konkretno alternativno politično-ekonomsko zgodbo. Namesto nekega novega koncepta, KUL poudarja pot nazaj, del liberalne politike pa išče novega obraza, za kar se zdi, da so ga v viharju zamenjav in nepotrditve dosedanjega vodstva različnih energetskih družb tudi našli. Neobstoj koncepta, s katerim bi lahko liberalne stranke združene v KUL lahko predstavile alternativo obstoječemu konservativnemu neoliberalizmu, ne preseneča, saj so v zadnjih dveh desetletjih vse vlade sprejemale dokaj podobne socialne in ekonomske politike.
Slovenska politika – iskanje liberalne poti nazaj v prihodnost?
30. 10. 2021 07.00
Pred časom so stranke, ki tvorijo koalicijo KUL (SD, SAB, LMŠ in Levica), podpisale povolilni sporazum, v katerem so se zavezale, da bodo po volitvah oblikovale vladno koalicijo, v kateri ne bodo sodelovale s strankami, ki so trenutno v koaliciji z Janševo SDS. Gre za utrjevanje lastnih stališč in profiliranje tega zavezništva kot trdne antijanševske koalicije. Toda natančnejša analiza zgodovine teh strank in enoletnega delovanja opozicije KUL ter sama vsebina tega povolilnega sporazuma razkrivajo protislovja, ki bodo vtkana v samo spočetje morebitne nove povolilne vladne koalicije KUL.
Poraz parlamentarne levice na Zahodu?
16. 10. 2021 07.00
Zmaga SPD na zveznih parlamentarnih volitvah v Nemčiji in verjetna koalicija SPD-Zeleni-liberalci je zopet obudila upanje v vrnitev socialdemokracije kot močne in predvsem zmagovite politične sile v Evropi. V tem kontekstu je treba nekoliko bolj jasno analizirati dejansko vsebinsko politiko današnje levice.