Miha Kranjc

Italijani v boj s Kitajci

11. 02. 2024 17.11

Italija je še ena evropska država, ki je najavila velika vlaganja v proizvodnjo sončnih panelov. Proizvajali bodo za tri gigavate sončnih panelov. S 100 milijonov evrov težko državno injekcijo se bo eno največjih energetskih podjetij na stari celini, državni Enel, na Siciliji skušalo upreti kitajskim proizvajalcem. Ti so z dampinškimi prijemi preplavili tržišče s poceni, a konkurenčnimi izdelki. Toda – ali je sploh mogoče dobiti bitko in vsaj doseči azijsko konkurenco? V minulem letu je to, boleče, spoznalo že več evropskih proizvajalcev.

Baterije s trdnim elektrolitom: energetska revolucija, ki se vztrajno izmika

04. 02. 2024 14.39

Tekma za naslednjo generacijo baterijske tehnologije je močnejša kot kadar koli doslej. Baterije s trdnim elektrolitom obljubljajo revolucijo na področju električnih vozil. Daljši doseg, hitrejše polnjenje, večja gostota in večja varnost so le nekatere izmed tistih lastnosti, ki govorijo v prid zamenjave litij-ionskih baterij. A doslej še nobenemu podjetju ni uspelo postaviti učinkovite proizvodnje. Tistemu, ki bo, bo zagospodaril na polju elektromobilnosti kljub temu, da so cene litij-ionskih baterij v zadnjih 20 letih padle za 90 odstotkov.

Zgodovinska prelomnica: Globalni izpusti CO2 so končno začeli upadati

03. 02. 2024 17.20

Rekordna proizvodnja električne energije iz zelenih virov, jedrske energije ter sončne, vetrne in hidroenergije– naj bi v naslednjih treh letih pokrila vso dodatno rast svetovnih potreb. Mednarodna agencija za energijo v naslednjih treh letih napoveduje celo dvakratno letno stopnjo rasti v primerjavi z dosedanjimi trendi. Energetski preobrat, ki ga narekuje Kitajska, pa ima manjšo lepotno napako, saj bo napovedan padec emisij v naslednjih nekaj letih po pričakovanjih stroke premajhen, da bi lahko občutneje pozitivno vplival na vse bolj uničujoče posledice podnebnih sprememb.

Evropska solarna industrija pred zlomom, Kitajska si mane roke

31. 01. 2024 16.20

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako dodali za skoraj 60 gigavatov dodatnih kapacitet. A v luči te nepretrgane rasti se evropski proizvajalci fotovoltaike soočajo z vse večjim izzivom – kitajsko konkurenco. Izdelki z Daljnega vzhoda so za tretjino cenejši, štiri velika evropska podjetja se soočajo z likvidnostnimi težavami. Evropska komisija pa želi, da bo do leta 2030 kar 40 odstotkov vseh sončnih panelov, nameščenih v EU, proizvedenih znotraj unije.

'Ljudje hitijo z vgradnjo kurilnih naprav'

28. 01. 2024 18.01

Zadnje tedne ne mine javni nastop, v katerem minister ali drugi predstavniki ministrstva na javnih nastopih ne bi vsaj enkrat ponovili, da z novim zakonom ne prepovedujejo uporabe lesne biomase za ogrevanje. Bo pa treba zamenjati stare in neprimerne naprave, ki močno obremenjujejo okolje. A stanje na terenu je dokaj kaotično, po besedah dimnikarja Simona Dovrtela ljudje v strahu pred zakonskimi prepovedmi hitijo z nameščanjem kurilnih naprav, zato se sprašuje, kako bodo zakon sploh izvedli.

Za nekatere se poleti končuje obdobje poceni omrežnin

28. 01. 2024 12.27

Omrežninska reforma, ki bo v veljavo stopila prvega julija letos, za odjemalce, ki bolj obremenjujejo omrežje, pomeni konec nizkih položnic. A se bo strošek omrežnine na letni ravni za večino, kot kažejo tudi naši izračuni, nekoliko znižal. Toda tudi to obdobje se bo najkasneje konec leta 2026 končalo, takrat bodo namreč zaradi posodobitve elektro omrežja primorani dvigniti tarife. Medtem se je končalo obdobje, ko so lahko investitorji nameščali sončne elektrarne po sistemu neto meritev. V stroki pričakujejo tudi do 80-odstotni padec zanimanja.

Na izbiro le drage rešitve

26. 01. 2024 06.14

V razvoju elektroenergetskega sistema zeva 30-letna luknja. V tem času ni bilo ustreznih razvojnih načrtov, pravi eden najbolj izkušenih energetikov pri nas, profesor Ferdinand Gubina. Zeleni energetski prehod je neizbežen, Termoelektrarni Šoštanj, ki naj bi v naslednjem desetletju skupaj z velenjskim Premogovnikom pridelala dve milijardi evrov izgube, se očitno izteka čas, pri tem pa še zmeraj ni jasno, kako bo država pokrila luknjo. "Če smo se odločili za zeleni prehod, bo položnica višja. Druge poti ni," dodaja Uroš Blažica.

'Dovolite gensko spreminjanje hrane!'

21. 01. 2024 18.47

V času, ko klimatske spremembe vse bolj vplivajo na ustaljen način življenja in se v kmetijstvu srečujejo z vse večjimi izzivi, je 35 Nobelovih nagrajencev in več kot 1000 znanstvenikov v Evropski parlament poslalo pismo, ki poziva k podpori novih genskih tehnik. "Bolj kot kdaj koli prej se moramo dvigniti nad ideologijo in slepo vero," sporočajo. Kaj torej manjka tradicionalnim metodam žlahtnjenja in zakaj prihodnost poljščin in druge hrane lahko reši le gensko spreminjanje?

Kaj imata skupnega uspeh Taylor Swift in globalno segrevanje?

20. 01. 2024 07.14

Marec 2023. V ZDA so se pripravljali na recesijo, delniški trgi so se krčili, domača potrošnja je padala. 17. marca oziroma štiri dni po najnižjih borznih indeksih je svojo turnejo "Eras Tour" začela Taylor Swift. Kot bi nekdo obrnil stikalo. Američani so začeli zapravljati, borze so zaživele, gospodarstvo je bilo v konjunkturi. Je nepričakovan vzpon ameriške ekonomije le naključje? Ekonomisti že imajo ime – učinek Taylor Swift. Kako sta torej povezana glasbenica, ki je na lestvicah prehitela Elvisa Presleyja, in rekordno toplo leto? Tako, da ju je z običajnimi znanstvenimi pristopi zelo težko pojasniti.

Energetski zakon v radikalni Nemčiji prijaznejši od slovenskega

14. 01. 2024 12.14

Inženirji, gradbinci, energetiki, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo z ogrevalno tehniko, opozarjajo, da je treba ponovno premisliti o sprejemanju zakona, kot so si ga zamislili, in v parlamentarno proceduro poslali na vladi. Zakaj sta biomasa in plin kar naenkrat na tako slabem glasu, se sprašujejo, pa tudi zakaj se pred tem niso raje lotili energetske obnove stavb, ki je pogoj za boljši izkoristek energije. V z zeleno energijo "obsedeni" Nemčiji so to očitno razumeli in zakon pripravili bolj pragmatično, spremembe pa uvajajo bolj postopno.

Kako uresničiti novoletne zaobljube

07. 01. 2024 17.03

Boste letos bolj zdravo jedli, boste pili manj kave, boste opustili alkohol ali cigarete, boste poiskali boljšo službo ali boste bolj uspešni na svojem delovnem mestu? Znano in raziskano je, da novoletnih zaobljub ne zmoremo izpolniti. A za veliko večino oziroma 80 odstotkov ambicioznih posameznikov, željnih sprememb in napredka, se vse konča še pred prvim februarjem. Ste morda preleni, nesposobni? Nič od tega, pravijo psihologi, le postavljanje pravih ciljev nam gre nekoliko slabše.

Prihodnost proizvodnje brez dvoma pripada Kitajski

17. 12. 2023 08.09

Ko električno vozilo zapusti tovarno, tudi do 70 odstotkov njegove vrednosti predstavlja baterija. Surovine za baterije, njihovo predelavo, dobavne verige in proizvodnjo skoraj v celoti nadzirajo Kitajci. Ko so svetovni voditelji na minuli podnebni konferenci v Dubaju sklenili, naj svet začne postopoma opuščati fosilna goriva, so v Kitajskih tovarnah verjetno tudi zaplesali od sreče. Tehnološki zaostanek Evrope na področju elektromobilnosti pa lahko pomeni tudi konec avtomobilske industrije, kot jo poznamo.

'Uporaba umetne inteligence je v številnih poklicih skoraj nujna'

15. 12. 2023 09.31

"Vidimo, kako tehnologija, zlasti umetna inteligenca, preoblikuje naše delovne navade. Od programiranja do kreativnega razmišljanja, uporaba teh tehnologij ni več izbira, ampak postaja standard," poudarja Marko Grobelnik, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, NATU, OECD, UNESCU. Glavni igralci- tehnološki velikani OpenAI, Google, Microsoft, Anthropic pa hitijo z razvojem nepopolnih izdelkov, saj jih skrbi, da bi previdnost tekmecem omogočila prevlado na trgu. V luči sprejetega akta o umetni inteligenci pa se mnogi sprašujejo ali lahko nekaj, kar ne razumemo, sploh reguliramo?

Požigalcev se ne vabi na gasilske konvencije

13. 12. 2023 12.45

Medtem ko se na eni strani z mednarodne podnebne konference vrstijo pompozna sporočila o dogovoru, ki prvič (vsaj) omeni fosilna goriva, znanstveniki opozarjajo, da je besedilo novo veliko razočaranje in pravzaprav zmaga industrije onesnaževanja nad zelo jasnim znanstvenim konsenzom. Uvodno upanje so zamenjali občutki poraza, nemoči in pretresenosti. Nimamo dogovora o časovnici, kdaj naj prenehamo z uporabo fosilnih goriv, niti nimamo dogovora, da bi sploh prenehali z uporabo. V Dubaju je svoje delo več kot očitno odlično opravilo prek 2500 naftnih lobistov.

Slovenska glasba, alkohol in skrita opozorila

10. 12. 2023 10.28

"Slovenija, dežela, ki jo zaznamuje mokra kultura," se glasi začetek številnih raziskav in publikacij o alkoholu, a ko se to prepleta z glasbo, dobi zgodba še globlji pomen. V slovenskih pesmih je alkohol več kot le tema, je simbol, ki odseva globoko zasidrane družbene navade, vsaka tretja slovenska pesem pa alkohol poveličuje oziroma normalizira pitje opojne substance, ki v možganih sproža podobne mehanizme kot heroin.

Po 36.000 steklenicah popitega piva si je rekel: 'Dovolj imam.'

08. 12. 2023 07.47

Ko se je, kot pravi dotaknil dna življenja, je priljubljeni radijec Miha Šalehar, ki ga prijatelji kličejo Mihi, popil svoj zadnji zajeten požirek alkohola. Zadnji popiti kozarec opisuje kot totalna avantura ali kot bi šel s kanujem v Amazonijo. Njegova knjiga "Notranji pir" je pripoved zelo izkušenega ljubitelja opojnega, ki je v pivski karieri popil 36.400 piv. Mnogi so ga hudomušno označili, kot najbolj znanega slovenskega abstinenta, a sam kot pravi, ostaja liberalen in se ne želi vključiti v boj proti alkoholu.

'Zaradi alkohola trpi 800.000 Slovenk in Slovencev'

03. 12. 2023 17.24

Štefan Lepoša je vso svojo več kot 50-letno kariero posvetil boju proti alkoholu. V Društvu za urejeno življenje Abstinent deluje z več kot 100 prostovoljnimi ekipami. Alarmanten je podatek, pravi, da se je v tem času število alkoholikov v Sloveniji povečalo z 80.000 na 240.000 in da številka še naprej narašča. Zakaj se država do te problematike ne opredeli bolj sistemsko, nastopi bolj odločno? Navsezadnje stroški zapletov, povezanih z alkoholom, za štirikrat presegajo prihodke iz naslova trošarin.

Dvigni bratec, dvigni bratec kupico ...

30. 11. 2023 17.21

Vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkohola, ki je zasidran (pre)globoko v narodno zavest. V Zavodu Vozim s to iniciativo skušajo tudi prek analize slovenske glasbe opozoriti na nevarnosti, ki prežijo na vožnjo pod vplivom alkohola. Na začetku pregovorno najbolj veselega meseca v letu so policisti našteli več smrti v prometu kot lani v celem letu. "Med mladimi vozniki do 24. leta smo prepolovili prometne nesreče pod vplivom alkohola, pri njihovih starših in dedkih pa nismo tam, kjer želimo biti," dodaja David Razboršek, direktor Zavoda Vozim.

Boj proti dezinformacijam ali kako zadržati Evropsko Unijo enotno

26. 11. 2023 16.09

Prihajajoče obdobje bo eno najzahtevnejših poglavij v združeni evropski zgodovini. Vojna v Ukrajini, grožnja izbruha obsežnega konflikta na Bližnjem Vzhodu, inflacija, energetska kriza ter vsaj štirje zunanji akterji – države, ki z različnimi kibernetskimi taktikami, podprtimi z umetno inteligenco, skušajo zamajati ali celo zrušiti evropsko enotnost. Hitro se bližajo tudi evropske volitve.

So v OpenAI odkrili tehnologijo, ki lahko ogrozi človeštvo?

23. 11. 2023 18.53

Več virov v podjetju trdi, da so prejšnjo upravo obvestili o odkritju, ki bi lahko ogrozilo obstoj človeštva. Tehnologijo, ki temelji na umetni inteligenci, so skrivnostno poimenovali Q*. V pismu upravi so raziskovalci umetne inteligence pri OpenAi izrazili zaskrbljenost zaradi novega odkritja in čeprav v družbi obstoja tega pisma niso potrdili, so potrdili obstoj Q*. Mnogi zdaj ugibajo, ali je bil prav to vzrok za Altmanovo razrešitev. Nekaj dni pred tem se je povratnik v podjetje v enem od svojih nastopov vprašal: "Je to orodje, ki smo ga zgradili, ali bitje, ki smo ga ustvarili?"

Kako so 'preveč vplivni amaterji' skoraj zavozili 80-milijardno podjetje

22. 11. 2023 16.01

Zamere, užaljenost, amaterstvo. S temi in podobnimi opisi je tehnološko področje pospremilo 4-dnevno telenovelo, ki se je, skoraj, končala s propadom najbolj vročega tehnološkega podjetja ta hip. V središču je bil Sam Altman, prvo ime podjetja OpenAI, ki stoji za aplikacijo ChatGPT s 100 milijoni tedenskih uporabnikov. V petek odpuščen in nekaj dni zatem že zaposlen pri Microsoftu se, kot kaže, vrača v OpenAI, ki ima nov nadzorni odbor. Vmes so imenovali dva začasna direktorja, z odhodom je zagrozilo 700 od 770 zaposlenih.

Država najprej vzpodbuja, potem pa vzame

14. 11. 2023 07.00

V decembru 2022 so večjim proizvajalcem električne energije z evropskim zakonom omejili prihodke na 180 evrov za megavatno uro. Skoraj pet mesecev kasneje je slovenska vlada z novelo tega zakona ceno dodatno znižala na 160 evrov za megavatno uro. Z navedenim ni nič narobe, pravijo lastniki večjih elektrarn, saj so bili sprejeti ukrepi v duhu blaženja energetske krize. Toda po njihovem mnenju je problematična oziroma neustavna veljavnost novele za nazaj, hkrati pa so prepričani, da s takšnimi ukrepi vlada odganja nove investicije v zeleno energijo.

Na udaru čedalje več družbenoekonomskih dejavnosti

12. 11. 2023 07.00

Medtem ko svet vse bolj trpi zaradi vremenskih ujm, vlaganja in finančne vzpodbude v fosilni industriji nezadržno rastejo. Države so v letu 2022 v nove plinske terminale in druge fosilne projekte vložile sedem tisoč milijard evrov, kar človeštvo vodi vse globlje v katastrofo. Spremenjene okoljske okoliščine bi pomenile, da bodo določene družbenoekonomske aktivnosti precej omejene oziroma da na primer zimski športi in zimski turizem ne bodo več mogoči, svari okoljski ekonomist Aljoša Slameršak.

Slovenija 'osamljena' na evropskem vrhu po smrtnosti zaradi alkohola

14. 10. 2023 07.00

Po številu smrti, povezanih z uživanjem alkohola, Slovenija zaseda prvo mesto z več kot 17 umrlimi na 100.000 prebivalcev, na drugem mestu je Poljska z desetimi žrtvami. Zaskrbljujoča Eurostatova statistika sicer kaže, da povprečje v EU znaša 3,6 smrti na 100.000 prebivalcev, torej skoraj petkrat manj kot v Sloveniji. "To je katastrofa," rezultate raziskave komentira dolgoletni predsednik društva Abstinent Štefan Lepoša.

(Skoraj) vse skrivnosti Ljubljanskega maratona

24. 09. 2023 07.00

Mesec dni pred začetkom VW 27. Ljubljanskega maratona smo se podali na traso s Tomom Šarfom, glavnim traserjem ljubljanske pentlje in preverili, kaj tekači lahko pričakujejo na progi, ki je doživela nekaj sprememb. Največja novost je štart dirke, ki so ga organizatorji prestavili na Trg Ajdovščina pri Figovcu, cilj ostaja na Kongresnem trgu. Zaradi tega je nekoliko posodobljena tudi proga v Rožni dolini. Prenos maratona boste lahko spremljali na POP TV.

Mladina in telefoni: Prave posledice šele prihajajo

03. 09. 2023 06.00

Številne študije kažejo, da bodo mladi zaradi občutnega povečanja rabe zaslonov v času epidemije negativne učinke in posledice v polnem razmahu šele začeli doživljati. Unesco poziva h globalni prepovedi pametnih telefonov v šolah, raba zaslonov pa nezadržno narašča. Ali otrok res mora dobiti telefon, ker ga imajo tudi vrstniki?

Prej – potem: pogled iz zraka razkriva opustošenje

28. 08. 2023 18.00

Tri dni po katastrofalnih poplavah so na Direkciji za vode poplavljena območja fotografirali iz zraka. Kljub temu, da je na številnih mestih voda že odtekla, so na zemljevidu Atlasa voda ostali zelo izraziti odtisi pobesnele narave. Plazovi, plavje, uničene ceste, zgradbe, lastnina. Primerjava ortofoto posnetkov opustošenja, pred in po poplavah od Gorenjske do Koroške, je presunljiva ter samo potrjuje, da bo odstranjevanje posledic dolgotrajno.

Ste prepričani, da ne živite na poplavnih območjih?

12. 08. 2023 07.00

Padli so padavinski rekordi, na razmeroma velikem območju severne Slovenije je v slabih treh dneh padlo tudi več kot 300 milimetrov dežja, kar je na glavo postavilo tudi strokovna predvidevanja o poplavnih območjih, vrisanih na zemljevidu. Zgodil se je zelo redek dogodek, ki je "vse znanje o vodah, vključno z izračuni najhujših scenarijev, izbrisal", opozarja vodilni hidrolog ARSO. Zdaj bodo pristojni morali hipotetične scenarije na novo določiti.

Slovenci bolje zavarujemo avtomobile kot nepremičnine

09. 08. 2023 16.09

Na naši največji zavarovalnici ugotavljajo, da vsaj tretjina nepremičnin v zasebni lasti pred zadnjo ujmo ni bila zavarovana, za kritje škode proti poplavi pa se je odločila manj kot polovica tistih, ki so sklenili nepremičninska zavarovanja. Večina jih ima pokrite le stroške opreme, v nasprotju z nepremičninami pa smo bolj skrbni pri zavarovanju vozil. Takšno zavedanje bomo v prihodnje morali pokazati tudi pri zavarovanju lastnih domov, opozarjajo zavarovalničarji.

'Nemudoma se morajo očistiti rečne struge na poplavljenih območjih'

09. 08. 2023 07.00

Hidrolog Rok Fazarinc opozarja na veliko nevarnost novih poplav. Struge vodotokov so napolnjene s plavjem, nove obilnejše padavine bi lahko hitro pomenile dodatno razdejanje. Presenečen je nad obsežnostjo območja, ki so ga prizadele hudourniške poplave, segale so od zgornjega toka Poljanske Sore pa vse do Koroške in Savinjske doline. Za najbolj prizadeta območja pa ponuja tudi rešitev: "Zelo težko bo, vendar se bodo prebivalci z nekaterih hudourniških območij morali odseliti, sicer bodo sanacijski ukrepi še dražji."