AvtorNastja Vidmar
Duhovni kolonializem v gibanju 'new age'
18. 08. 2024 07.00
V postmoderni kulturi poznega potrošniškega kapitalizma postaja novodobna priljubljena duhovnost ali tako imenovani "new age" ena najbolj donosnih industrij, ki vse bolj jasno kaže svoje kolonialne temelje in usmeritve. Kolonialno izkoriščanje tujih in "eksotičnih" duhovnih tradicij prežema to gibanje že vse od njegovega pojava v osemdesetih letih preteklega stoletja, močno pa se ujema s kapitalističnimi vrednotami, ki krepijo in spodbujajo individualizem, kontinuirano proizvodnjo in potrošnjo ter poblagovljenje duhovnih praks.
Družbenopolitične posledice nezdravljenih travm
09. 03. 2024 09.04
V današnjem času se vse pogosteje srečujemo z besedo travma. Opaziti je, da se mnogi vse bolj zavedamo, da nerešeni vzorci, nenaslovljene travme in nezaceljene rane močno vplivajo na naše vsakdanje življenje; na partnerske, prijateljske in družinske odnose, na odnos do sebe in drugih bitij, na odnos do stvari in okolja ter navsezadnje tudi na naše telesno in mentalno zdravje.
Japonska: Na pragu velikih sprememb
09. 12. 2023 07.00
Oktobra me je čakalo dolgo pričakovano potovanje po Japonskem, o katerem sem sanjala, odkar sem na treningu juda prvič stopila na tatami. Sanjarila sem o skrbno urejenih minimalističnih vrtovih. Predstavljala sem si duh zena, ki se sprehaja po templjih in svetih krajih, ki jih varujejo vrata tori. V mislih sem imela svetost čajnega obreda. Predstavljala sem si posvečeno tišino podeželja, ki še ohranja star način življenja, kakor tudi hrup megalomanskih mest, ki so tehnološko izredno napredna in nastopajo kot protiutež vsemu skromnemu in tradicionalnemu. Vse to sem na poti tudi odkrila in prepričana sem, da je lahko vsakdo navdušen nad to deželo in tamkajšnjo kulturno raznolikostjo, vendar bi se rada dotaknila tistega, česar kot obiskovalci 'ne želimo videti'.
Pasti popularne duhovnosti
23. 07. 2023 17.06
Sredi osemdesetih let preteklega stoletja je John Welwood uvedel izraz 'duhovni obvod' ali 'duhovni bypass' (angl. spiritual bypass), ki ga je definiral kot nagnjenost k uporabi duhovnih idej in praks z namenom, da bi se izognili spoprijemanju z lastnimi nerazrešenimi čustvenimi težavami, psihološkimi ranami in nedokončanimi razvojnimi nalogami. Nakazal je, da se duhovnost vse pogosteje uporablja kot ščit, s čimer duhovnost vse bolj postaja obrambni mehanizem, ne pa posvečena praksa, ki krepi duhovno dimenzijo človeka.
Proces žalovanja v kapitalizmu
29. 04. 2023 16.58
Žalovanje in z njim povezana žalost sta sestavni del življenja vsakega posameznika in vsake skupnosti. V današnji družbi pa proces žalovanja ni vezan zgolj in samo na izgubo bližnjih oseb, temveč tudi na izgubo živali, odnosov, prostorov in stvari, česar pa kapitalizem ne smatra za relevantno, četudi ustvarja žalost podobnih ali celo enakih razsežnosti. Vsaka pomembna izguba za seboj pusti žalost, s tem pa tisti, ki jih izguba tako ali drugače zaznamuje, vstopijo v proces žalovanja, ki je eden najtežjih procesov, skozi katerega mora iti človek, še posebej ob smrti.
Skrb zase v kapitalizmu: zakaj potrebujemo več negativnosti?
04. 03. 2023 08.45
V današnjem družbenem okolju se negativnost smatra za nekaj slabega, destruktivnega. Nekaj, kar naj bi človeka vodilo v nekakšen malodušni fatalizem, čeprav šele v negativnosti vzklije seme kritične misli ter posameznikovega vzgiba, da se prične ukvarjati tako s svojim notranjim kot tudi z zunanjim, družbenim svetom. Prav zato je pomembno razumeti pravi pomen besede negativno, ki izhaja iz francoske besede 'negatif' in latinske 'negativus'. Pomen te besede pa nima t. i. negativne konotacije, temveč označuje tisto, kar zanika; zanikati; reči ne.
Prepoved splava v moderni disfunkcionalni družbi – lekcije ameriških staroselcev
15. 10. 2022 16.46
Napadi na reproduktivno zdravje in pravico do telesne avtonomije so danes vse drznejši, še posebej po tem, ko je vrhovno sodišče ZDA konec meseca junija ovrglo 50 let staro razsodbo Roe proti Wade in s tem odpravilo ustavno zagotovljeno pravico do splava v ZDA. Ta odločitev je povsod po svetu povzročila močan odziv; opogumila je tako krščanske fundamentaliste, ki želijo uveljaviti nadzor nad različnimi vidiki družbenega in zasebnega življenja, kot tudi borce za pravice do svobodnega odločanja o lastnem telesu, aktivirala pa je tudi tiste družbene skupine, ki se nahajajo na nasprotnem bregu obeh ponujenih opcij.
Spolno nasilje kot družbeni problem
17. 09. 2022 14.48
V zgodovini spolnih zlorab se izmenjujejo obdobja molčanja in potlačevanja ter obdobja (bolj ali manj) odprtih razprav, ki smo jim priča tudi danes. Spolno nasilje ni zgolj osebni problem žrtev, temveč gre za širši družbeno-politični problem, ki ga nujno moramo nasloviti kot takega. Do spolnega nasilja bi namreč kot družba prav lahko imeli ničelno toleranco, a obstaja dober razlog, zakaj temu ni tako.
O vojni in drugih demonih
09. 04. 2022 07.15
Leta 1961 je Hannah Arendt spremljala sojenje nemškemu vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Opazila je, da so ljudje, ki so se po končanih vojnah udeležili sojenj zločincem – kakršno je bilo tudi sojenje Eichmannu ali denimo številnim zdravnikom in farmacevtom, odgovornim za množične smrti nedolžnih ljudi – sojenja zapuščali z neprijetnim vtisom, saj so bili zločinci čisto navadni, prisebni ljudje. Izraelski psihiater, ki je obravnaval Eichmannovo psihično stanje, je celo nekoliko šokiran dejal, da je Eichmann popolnoma normalen človek, ki je zgolj želel napredovati v svoji birokratski karieri in je na marsikateri ravni celo bolj normalen kot on sam, ki ga je obravnaval.
KOMENTAR: Brechtovska gesta v času covidne solidarnosti
15. 01. 2022 09.45
"Splošna korist je pred lastno koristjo," zapiše Brecht v svojo knjižico in kritično premišljuje o stavku, ki so ga nacionalsocialisti zapisali na svoj prapor in ga širili med ljudi. Pretkano, si misli Brecht, ko sprevidi, da za zapisanim stavkom stoji slepar, ki se pretvarja, da je solidaren in poln najbolj plemenitih namenov ter da celo ponoči ne spi, ker ga tako zelo "skrbi" skupnost. Brecht se sprašuje: "Kdo je ta skupnost, ki naj ji koristi posameznik in katere splošna korist naj bi bila pred lastno koristjo? Je to morda samo tista kopica ljudi, ki razširja ta stavek?"
Covidni kapitalizem: preveč živi, da bi umrli, in preveč mrtvi, da bi živeli
13. 11. 2021 07.00
Današnja družba je prežeta s strahom. Njena osrednja gesla so: "Žrtvujte se, odpovejte se in soglašajte". Kot pravi Giorgio Agamben, se nahajamo v družbi nenehnih izrednih razmer. Družba, ki živi v takšnem stanju, ni svobodna, saj je prav zaradi varnostnih in zdravstvenih razlogov žrtvovala svoje zdravje, svobodo in varnost ter se s tem odpovedala demokraciji; izredne razmere so vedno sijajna priložnost za vpeljavo vseh tistih politik, ki jih ljudje sicer nikoli ne bi dopustili.
Doktrina pandemičnega šoka in krizni kapitalizem
07. 08. 2021 07.32
S pojavom novega koronavirusa smo vstopili v dobo popolne odsotnosti nadzora nad situacijo in možnosti predvidevanja osebne ali družbene prihodnosti. Prihodnost je odvisna od političnih in ekonomskih špekulacij, od krivulj in statističnih podatkov, ki prikazujejo število okuženih in umrlih, na podlagi katerih se napoveduje bodisi zaostrovanje bodisi sproščanje ukrepov.
O dogodkih, ki se bližajo
17. 04. 2021 21.32
Čudim se začudenju in osuplim obrazom ljudi, ki jih srečujem na svoji poti. Čudi me, da je velika večina ljudi začudenih ob postopni degradaciji demokracije in naših osnovnih pravic in svoboščin, čemur smo priča v zadnjem času. Z zanimanjem spremljam njihove odzive, kot so: ne morem verjeti, da se to dogaja; si pa upajo; kdaj se bodo ustavili; do kam mislijo iti; kdaj bo konec te norije; kdaj bodo volitve; to ni normalno ... Začudenje ljudi se nanaša predvsem na odločitve, ki jih v času epidemije sprejemajo politični odločevalci in nimajo nikakršne povezave z ukrepi, ki bi omogočili zajezitev širjenja bolezni covid-19.