AvtorTimi Celcer
Latinščina kot uradni jezik Evrope, združene v raznolikosti
27. 04. 2025 07.00
Velika divergenca oziroma evropski čudež je Evropo – in njene civilizacijske podaljške, ki jih kolektivno imenujemo 'Zahod' – začenši s 16. stoletjem katapultiral v politično, ekonomsko in kulturno središče sveta.
Zahodna liberalna tradicija in prihajajoča doba umetne inteligence
11. 06. 2022 14.06
Vprašanja okrog umetne inteligence in nove dobe človeške zgodovine, na katero bo imela le-ta nedvomno močan vpliv, vedno bolj prodirajo v splošni diskurz. Nastop umetne inteligence in njena eksponentna rast sta sprožila porast različnih filozofskih, političnih, etičnih strahov, hkrati pa tudi navdušenja nad prihajajočo novo dobo. Toda, če želimo holistično razumeti umetno inteligenco, njen nastop in dobo, ki jo bo (so)oblikovala, moramo razumeti širši politični, družbeni in filozofski kontekst, v katerem se je le-ta rodila in v katerem se (še vedno njen dobršen del – poleg vzpenjajoče se Kitajske) razvija.
Napredek kot moralni imperativ modernega človeka
05. 03. 2022 07.00
Človeštvo je v času pisanja tega članka doseglo svoje največje materialno izobilje. Znatno je zmanjšalo in včasih celo eliminiralo glavne tegobe zgodovinske človeške izkušnje, kot so bolezni, naravne katastrofe, vojne ipd. Toda ves ta "napredek" se je zgodil pod okriljem določenih idej, ki so ob specifičnem filozofskem razvoju sprva obsedle Zahod, zaradi njegovega kulturnega imperializma in svetovne hegemonije ter želje ostalih kulturnih enot po posnemanju njegovega čudežnega "razvoja" pa nato še preostali svet.
Liberalizem in njegov avtoritarizem
23. 01. 2022 09.36
Zahodna oziroma evropska intelektualna tradicija na splošno govori zgodbo liberalizma. Govori zgodbo posameznika, katerega svobodo (ki naj bi bila njegov končni cilj) so omejevali razni zunanji dejavniki, kot so politična moč, oblike tradicije in v nekaterih primerih narava. Govori zgodbo posameznika, ki je inherentno enak drugim. Posameznika, ki je kategorično ločen od svoje širše skupine in ima vnaprej dane »človekove pravice«, a tudi posameznika, ki se po svobodni volji povezuje v kolektive, večje od njega.
Kaj je Evropa zares?
09. 10. 2021 07.00
Evropa je bolj kot geografska realnost nek politično-sociološki konstrukt. Razlika med Evropo in "Neevropo" niso Ural, Bospor, Dardanele itd., ampak razlika v razmišljanju, drži in kulturni zapuščini. Kljub temu pa povprečen Evropejec ne bi znal identificirati lastnosti, ki ga naredijo "drugačnega". Če bo pod vplivom liberalizma, bo verjel, da ni večje razlike med njim, Indijcem, Indonezijcem ali Mongolcem. Če bo pod vplivom kakšnega lokalnega nacionalizma, bo verjel, da to, kar ima skupnega z drugimi evropskimi narodi, nima večjega pomena.
Ali bo vzpon umetne inteligence ogrozil demokracijo?
14. 08. 2021 07.00
Ko je Alan Turing med drugo svetovno vojno razvil svoj znameniti stroj za dešifriranje nemških kod, imenovan "The bombe", še ni doumel, kakšen potencial ima to razvijajoče se področje za politične sisteme. Iz te rudimentarne oblike umetne inteligence se je razvila paleta tehnologij, strojev in sistemov, ki jih danes upravičeno imenujemo "inteligentne". Danes se umetna inteligenca uporablja v praktično vseh sferah družbe, med drugim tudi (kar je morda najpomembnejše) v politiki in za politične namene. Po mnenju mnogih opazovalcev lahko ogrozi same temelje našega demokratičnega političnega sistema.
Ali lahko ameriška politična kultura in ideologija preživita 21. stoletje?
08. 05. 2021 15.36
20. stoletje je bilo brez dvoma stoletje Združenih držav Amerike. To je bilo stoletje, ko so si ZDA na ramenih evropskih razsvetljenskih idej, protestantske etike, neomajne vere v moč trga ter destruktivnih tendenc držav stare celine, ki so kulminirale v dveh svetovnih vojnah, izborile globalno hegemonsko pozicijo – tako v političnem kot tudi v ekonomskem in kulturnem smislu.