Naslovnica

Bančna jamstva so zagotovilo

, 18. 07. 2024 17.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
© STA
Komentarji
0

Prvi vtisi in izjave so govorile o vidnem napredku, vendar se sedaj navdušenja že nekoliko polega. Solastništvo, skrb za skladiščenje odpadkov in skupne obveznosti so veljali že pred letom 1998, ko je morala Slovenija prav zaradi neizpolnjevanja teh obveznosti Hrvaški odklopiti elektriko. Kaj je v tem dogovoru dejansko novega?

Vsekakor dogovor na Reki predvideva skupno pogodbo, ki pa ta hip še ni povsem dorečena. V osnutku pogodbe je predvideno, da ima Slovenija pri vseh vprašanjih, ki se tičejo varnosti, možnost preglasovanja. Predsednika uprave, ki ima to možnost, namreč imenuje Slovenija. Leta 1998 je šlo prav za vprašanje varnosti.

Ali skupna skrb in odgovornost pri skladiščenju jedrskih odpadkov iz osnutka pogodbe pomeni, da bomo odpadke odslej skladiščili tudi na Hrvaškem?

Že stari sporazum med Socialističnima republikama Hrvaško in Slovenijo predvideva skupno financiranje tega problema, ne predvideva pa skupnega reševanja. Sedanji predlog pogodbe pa predvideva, da vsaka stran iz JEK odpelje svoj del jedrskih odpadkov če ne bo mogoč drugačen dogovor. Ker pa bi bilo to tako za Hrvate kot tudi za nas izredno drago, sem prepričan, da bo do skupne rešitve prišlo mnogo prej. Bodisi v okviru obstoječe lokacije bodisi z izvozom.

Hrvaška ob zamenjavi uparjalnikov ni hotela sodelovati. Kaj zagotavlja, da bo Hrvaška v prihodnje prevzemala svoj del obveznosti?

V osnutku pogodbe je predvideno, da bo imela vsaka država posebno bančno jamstvo za financiranje sprotnih obveznosti, ki bi se takrat, kadar ena od obeh strani ne bi izpolnjevala svojih obveznosti, avtomatično sprožilo. Odkrito povedano tudi Slovenija pred letom 1998 ni bila vedno prav discipliniran plačnik.

Ste kot resorni minister zadovoljni z doseženim dogovorom?

Še bolj bi bil zadovoljen z rešitvijo, ki bi nam v bodoče bolj poenostavila življenje. Da bi bila Slovenija na primer edini lastnik JEK. Vendar bi bilo to izjemno drago, pa tudi Republika Hrvaška kot solastnik na to noče pristati. Ker ne moremo mimo dejstva, da so petdeset odstotni solastnik, se moramo s tem sprijazniti in odnose urediti. Sicer pa mislim, da je ta dogovor dober, predvsem zaradi tega, ker poravnava številne terjatve iz preteklosti. Hrvati imajo namreč do nas za preko 200 milijonov nemških mark tožb zaradi škode zaradi nedobave elektrike. Čeprav menimo, da te tožbe ne bi bile nikoli dobljene, tega ne moremo zagotovo vedeti. To bi v teoretičnem primeru pomenilo strahoten dvig cene električne energije. S tem problemom smo bili v zelo negotovem položaju, zato sem zadovoljen, da je končno prišlo do bistvenega napredka. Zdaj poti nazaj ni več.