Likvidaciji bank bosta državo stali več kot 400 milijonov evrov

Probanko in Factor banko od danes, potem ko se je Banka Slovenije v petek odločila za uvedbo postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja, vodita izredni upravi. Banki normalno poslujeta, ne smeta pa začenjati novih poslov. Kljub jamstvu države, da so njihovi depoziti na varnem, pa so danes nekateri prišli v svojo enoto banke, da bi preverili, kaj se dogaja z njihovimi depoziti, nekateri pa tudi zato, da denar preprosto dvignejo. Tako je bilo nekaj gneče pred enoto Probanke v Kopru, medtem ko gneče v Ljubljani ni bilo.

Komitent bi prekinil pogodbo, pa ne more

Eden od redkih komitentov, ki so zjutraj obiskali ljubljansko poslovalnico Factor banke, je sicer pojasnil, da je skušal prekiniti pogodbo, a so mu povedali, da to, dokler se ne bo iztekla, ne bo mogoče. Njegov denar tako ostaja na banki.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ocenjujejo, da komitenti Probanke in Factor banke v trenutni situaciji nimajo razlogov za skrb. Varčevanja, ki jih imajo sklenjena pri obeh bankah, bodo izplačana v skladu s pogodbami. Prav tako sporočajo, da se pravice in obveznosti potrošnika iz kreditov s tem ne spremenijo. Prav tako še naprej veljajo vsa določila iz kreditnih pogodb z obema bankama. Pri ZPS dodajajo, da je verjetno, da bodo kreditne pogodbe in bančni računi pri obeh bankah v naslednjih mesecih prenesene na drugo banko. O spremembah poslovanja ali pa o morebitnih podražitvah morajo biti potrošniki vnaprej obveščeni, tako da se lahko odločijo, če se z njimi strinjajo ali pa bodo bančni račun raje odprli pri drugi banki, še dodajajo na ZPS.

Milijardno poroštvo države

Država je Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko, s katerim bo centralna banka lahko v sistemu centralnih bank evroobmočja črpala neposredno posojilo v skrajni sili in tako zagotavljala likvidnost obema bankama do poplačila vseh vlog.

Vsi navadni upniki bodo v celoti poplačani, delničarji in imetniki podrejenih dolžniških instrumentov pa bodo sodelovali pri delitvi bremen. Proces naj bi trajal dve do tri leta, po prvih ocenah finančnega ministrstva pa bi končni strošek državne garancije za obe banki lahko dosegel 400 milijonov evrov.

Toda v oddaji 24UR so poročali, da bo reševanje stalo več, nemara celo okoli milijardo evrov. Toliko je depozitov v obeh bankah, ki jih bo morala država vrniti. 600 milijonov premoženja v obeh bankah je namreč na trhlih nogah. Večini podjetij, ki jih imata banki v lasti, gre zelo slabo.

Med tistimi, ki imajo na teh dveh bankah na računu več kot 100 tisoč evrov je le peščica "malih" ljudi. V Factor banki imata račun med drugimi podjetji KLM naložbe, ki je v večinski lasti ljubljanskega župana Zorana Jankovića, in Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja. V obeh bankah pa ima dva od sedmih računov odvetniška pisarna Mira Senice, so poročali v oddaji SVET.

SDS: Sredstva za privilegirane

V odzivu na likvidacijo je Jože Tanko (SDS) dejal, da "ni prvič, da bo vlada privilegiranim zagotovila sredstva, ki jim ne gredo". Tanko še dodaja, "da so omrežja povzročila luknjo v bančnem sistemu in vlada bo zagotovila, da bodo ta omrežja ostala nepoškodovana. Zagotavljanje poroštva za Probanko in Factor banko pomeni, da se bo finančna luknja porazdelila na vse državljane," pravi Tanko.

Andrej Šircelj (SDS) pa dodaja, "da želi vlada v imenu stabilnosti finančnega sistema breme zasebnih bank prenesti na davkoplačevalce." Šircelj je prepričan, da je "odgovornost na lastnikih". Po njegovem mnenju bi bile namreč obveznosti države manjše, če bi se vlada in Banka Slovenije odločili za stečaj bank, v katerem pa depoziti ne bi bili v celoti poplačani.

Poslanci SDS so sicer vložili zahtevo za izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali predlog priporočila o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke z denarjem slovenskih državljanov.

Predsednik SLS Franc Bogovič  je zadovoljen, da je Banka Slovenije začela ukrepati, a ta zgodba zaradi spornega ozadja pri poslovanju bank še ne sme biti zaključena. Po njegovem mnenju do tega sicer ne bi prišlo, če bi Banka Slovenije v preteklosti opravljala svoje delo.

Premierka Alenka Bratušek je seveda bolj optimistična. "Po naši oceni bi moralo tudi to sedaj stabilizirati ali pomagati k stabilizaciji našega bančnega sistema," je dejala.

Arhar ukrep pozdravlja

Predsednik Združenja bank Slovenije (ZBS) France Arhar je povedal, da v združenju v dopoldanskem času niso imeli informacij, da bi se dogajalo kaj posebnega. Za Finance pa je dejal, da smo v Sloveniji z odločitvijo, da gresta banki v likvidacijo, "končno naredili prvi korak in aktivirali zakon o stabilnosti bančnega sistema". Sporočilo ob odločitvi za likvidaciji obeh bank je po njegovem mnenju to, naj se navadni posamezniki in podjetja, upniki, ne bojijo. "Vaše premoženje je varno," je poudaril.

Grahek kritičen na račun nesposobnega vodstva

Način, na katerega se je država lotila reševanja teh dveh bank, je po mnenju finančnega analitika Andraža Grahka norost. Za spletni Žurnal24 je dejal, da je reševanje Factor banke in Probanke v bistvu reševanje bank in podjetij, saj imata banki malo depozitov finančnih oseb. "Če je ena milijarda evrov poroštev, to je tri odstotke BDP, potrebna za rešitev dveh majhnih bank, ki nimata niti pet odstotkov tržnega deleža, koliko bo šele stalo reševanje celotnega bančnega sistema?" se sprašuje Grahek, ki je kritičen tudi na račun dosedanjega vodstva. "Podjetja imajo posebne oddelke za obvladovanje tveganj in finančne direktorje, banke pa bi morale vedeti, kaj se dogaja na trgu. Če država jamči za vse, lahko njihovo delo opravlja opica," v pogovoru za Žurnal24 pravi Grahek in opozarja, da bo imela poteza odločilen vpliv tudi vnaprej, saj so tudi druge banke v težavah.

V oddaji SVET pa je dodal, da bi bilo bolj smiselno, da bi 400 milijonov evrov namenili sistemskim bankam, saj bi s tem okrepili jedro sistema slovenskega bančništva.

Ekonomist Jože P. Damijan pa je pred dnevi dejal, da je ukrep Banke Slovenije logičen in nujen. Pravi, da je škoda, da se Banka Slovenije tega ni lotila že pred štirimi leti, saj da bi bil v tem primeru strošek za davkoplačevalce bistveno manjši. V luči garancije države za obveznosti obeh bank in bančne vloge po njegovem mnenju ne bi smelo priti do navala na banke, kar je Banka Slovenije tudi hotela preprečiti. Ni pa tega nikoli mogoče izključiti, je dodal.

Glaser o tem, zakaj niso banke dokapitalizirali

Roman Glaser je predsednik uprave Perutnine Ptuj in hkrati predsednik nadzornega sveta Probanke. Perutnina Ptuj je s skoraj 11 odstotki drugi največji lastnik mariborske banke. Na vprašanje, zakaj se obstoječi lastniki niso odločili za dokapitalizacijo Probanke, ko bi to še bilo mogoče, je Glaser odvrnil, da so v Perutnini Ptuj zaradi splošne gospodarske recesije, ki se je začela leta 2007, in na katero niso imeli vpliva, prilagodili svojo poslovno politiko. Z njo so poudarili usmerjenost v osnovno dejavnost, to pa je pridelava varne, zdrave in kakovostne hrane iz perutninskega mesa.

"Pri naši naložbi v Probanko gre za investicijo, ki smo jo realizirali v popolnoma drugačnih družbenih, ekonomskih in gospodarskih razmerah že pred dvema desetletjema. Od takrat je Perutnina v obliki dividend, ki so kumulativno znašale skoraj štiri milijone evrov, dobila del vložka povrnjenega, v letu 2012 pa je slabila del naložb v Probanko v višini dobrih devet milijonov evrov," je dejal Glaser.

Kot je še pojasnil, jim je ostal še manjši del naložbe v lastništvo Probanke, ki ga bodo glede na razplet dogodkov slabili v letošnjem poslovnem letu. Gre za manj kot dva milijona evrov, kar pa na poslovanje ptujske družbe po njegovih besedah ne bo imelo več bistvenega vpliva.

ACH zaradi likvidacije ne bo šel v stečaj

Iz družbe ACH, ki je nekaj več kot 40-odstotni lastnik Factor banke, so sporočili, da je odločitev Banke Slovenije presenečenje. "Pred slabim letom so Factor banki izdali odločbo za pridobitev kvalificiranega deleža v KD Banki, v kateri so nedvoumno zapisali oceno o primernosti banke kot bodočega kvalificiranega imetnika in s tem sporočili, da ima banka dobro ime, mnogoletne izkušnje na področju bančništva in da je finančno trdna," so zapisali.

Družba ACH je v preteklosti skladno s strategijo uprave banke, le-to večkrat dokapitalizirala, v zadnjem času pa so skladno z aktualno strategijo ACH o umiku iz finančnega naložbenja iskali možnosti za dezinvestiranje in izstop iz lastništva banke, so še pojasnili. Nadzorovana likvidacija banke bo imela negativen vpliv na bilanco ACH, saj knjigovodska vrednost naložbe v Factor banko znaša 22 milijonov evrov. "Navedeno dejstvo sicer nima trenutnega neposrednega vpliva na likvidnost družbe ACH, ki posluje skladno z letnim planom, je solventna, kapitalsko ustrezna in tekoče poravnava vse svoje obveznosti. Nesporno pa bo odločitev BS imela negativni vpliv na poslovanje, ki ga bomo morali obvladovati oz. kompenzirati z drugimi ukrepi in aktivnostmi v okviru poslovnega prestrukturiranja, ki se že izvaja," so še sporočili.

Spomnimo

Banka Slovenije je v petek izdala odločbo o imenovanju izrednih uprav v obeh bankah. Z dnem izdaje odločbe pa so prenehale vse pristojnosti članom uprave in nadzornega sveta banke ter skupščine. Izredni upravi sta se med koncem tedna že seznanjali s stanjem v obeh bankah. V času trajanja izredne uprave bo pristojnosti skupščine in nadzornega sveta opravljala Banka Slovenije.

Banki bosta do konca procesa nemoteno poslovali, depoziti so varni in bodo v celoti izplačani ob dospelosti, zagotavlja centralna banka. Komitenti lahko zahtevajo vračilo depozitov po pogojih, ki jih določa pogodba, praviloma ob zapadlosti oz. predčasno v primerih, ki jih določa pogodba ali za katere se dogovorita komitent in banka.

Stranke bodo lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami ter opravljale plačilni promet in druge bančne storitve. Tudi posojila, najeta pri teh dveh bankah, se vračajo ob nespremenjenih pogojih. Banki pa ne bosta smeli sklepati novih poslov ali ponujati storitev novim strankam.