Kot je Barak dejal po odstopu, se je za predčasne volitve odločil, "da bi pri ljudstvu dobil nov mandat za (politično) pot, po kateri hodi in v katero verjame". Pojasnil je, da je odstop ponudil zaradi kriznih razmer, v katerih se trenutno nahaja Izrael, in ker kneseta kljub temu, da so se za to odločili že 28. novembra, še vedno niso razpustili.
Poslanec stranke Likud Silvan Šalom je Barakov odstop označil kot "umazano politično zvijačo". Številni politični analitiki namreč predvidevajo, da skuša Barak svojemu največjemu tekmecu, nekdanjemu premieru Benjaminu Netanjahuju s tem preprečiti kandidaturo na volitvah za predsednika vlade. Barakov odstop pomeni tudi avtomatičen sklic volitev za predsednika vlade v 60 dneh in predčasnih parlamentarnih volitev. Pod temi pogoji za predsednika vlade lahko kandidirajo samo sedanji člani parlamenta, kar pa Netanjahu ni. Izraelski politiki so se zato zavzeli za amandma volilnega zakona, ki bi Netanjahuju ali drugim, ki niso člani parlamenta, omogočil, da kandidirajo za predsednika vlade. Barak je dejal, da bo podprl predlog amandmaja volilnega zakona, vendar pa je vprašljivo, ali bi ta amandma lahko sploh sprejeli pravočasno, da bi zagotovili Netanjahujevo kandidaturo na volitvah.
Palestinski vodja Jaser Arafat pa je ob odstopu izraelskega premiera dejal, da bo ta poteza imela za posledico zamrznitev izraelsko-palestinskega mirovnega procesa do izvolitve novega predsednika vlade. Baraka je tudi obtožil, da ne izvršuje že sklenjenih dogovorov.
