
Policisti so v sodelovanju s kolegi iz Beograda ugotovili, da je številne pošte in banke po Sloveniji ter zlatarno v Ljubljani ropala skupina mlajših Srbov, starih od 20 do 26 let. Kot so ugotovili, so ti ropali tako, da so se v manjših, naključno organiziranih skupinah, pripeljali v Slovenijo, kjer so takoj po prihodu izvršili od enega do tri oborožene rope in se z naropanim denarjem tudi nemudoma vrnili v Srbijo. Bili so nasilni, žrtve pa so ustrahovali tako s strelnim kot tudi hladnim orožjem, so dejali policisti.
Kot je dejal Aleš Kegljevič, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije na GPU, so omenjenim roparjem prišli na sled po ropu pošte v Semedeli 18. novembra leta 2011. Tedaj so roparja izdale sledi, videoposnetek in telefonska številka, policisti pa so pridobili potrebne operativne podatke, na podlagi katerih je bilo po njihovih besedah mogoče sklepati, da je oborožene rope izvrševala skupina moških z beograjskega območja Zemun. Povezav z zloglasnim tako imenovanim zemunskim klanom naj ne bi bilo, pravijo.

Za 123.000 evrov škode
Poleg ropa pošte v Semedeli naj bi se ti roparji lotili tudi poslovalnice Raiffeisen banke v Ljubljani, SKB banke v Mariboru, več drugih pošt po Sloveniji ter zlatarne v Ljubljani. Skupna materialna škoda, ki naj bi jo povzročili, znaša približno 123.000 evrov, žrtve pa so utrpele tudi lažje poškodbe. Kot je še pojasnil Kegljevič, je za tovrstne rope značilno, da so roparji sicer slabše zamaskirani, a napnejo vse moči, da čim hitreje zapustijo državo, v kateri ropajo. "Vedo, da Srbija svojih državljanov ne bo izročala Sloveniji,“ je dodal.
"Tovrstna kazniva dejanja oz. prihode organiziranih združb iz tujine je kljub mednarodni izmenjavi operativnih podatkov težko predvideti. Dejstvo pa je, da imajo vsa prijetja tujih državljanov v Sloveniji, ki so izvrševali rope v zadnjih letih, bodisi neposredno po storitvi ropa ali pozneje, pozitiven vpliv in bistveno pripomorejo k zmanjšanju tovrstnih kaznivih dejanj. Pri zmanjševanju tovrstnih kaznivih dejanj ima prav gotovo velik vpliv neposredno operativno mednarodno sodelovanje," je še dodal Kegljevič.
Osumljenih je 11 Srbov, pet je priprtih, drugi so na prostosti
Osumljenih je 11 državljanov Srbije, ki so doma z območja Beograda, od tega so pet storilcev naši policisti prijeli med begom. Zoper njih je koprski preiskovalni sodnik odredil pripor. Zoper druge osumljence je bila podana kazenska ovadba na Specializirano državno tožilstvo v Ljubljani.
Statistike sicer kažejo, da je število ropov v Sloveniji upadlo. Leta 2010 so namreč beležili 463, leto pozneje 403, lansko leto pa 390 ropov. Od števila ropov pa ni odvisna ocenjena škoda, saj so leta 2010 škodo ocenili na 791.299 evrov, leta 2011 na 2.116.904 evrov, lansko leto pa na 899.774 evrov.
Ker je učinkovitost policije v primeru ropov odvisna od prvih informacij, možje v modrem naprošajo vse, ki bi bili priča ropu ali begu roparjev, da svoja opažanja v čim krajšem času sporočijo na številko 113 ali na brezplačno anonimno telefonsko številko 080 1200.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.