Pripad pomembnejših zadev, v katerih sodišče meritorno odloča, je dokaj stabilen, saj se v letu 2000 le malo razlikuje od pripada v letu 1996. Bistveno pa se je povečalo število rešenih zadev: leta 1996 jih je bilo okoli 90.000, v preteklem letu pa so sodniki rešili kar 142.000 zadev. Skupaj z nerešenimi zadevami iz prejšnjih let so imela sodišča v preteklem letu v delu okoli 1,1 milijona zadev, rešila pa so jih nekaj več kot polovico. Na ministrstvu se bodo potrudili, da sodna statistika v prihodnosti ne bo le zbirka številk, ampak bodo iz nje razvidni tudi rezultati ukrepov ministrstva za odpravo zaostankov ter ukrepov znotraj sodstva, na primer ukrepi sodnega sveta.
Število pomembnejših nerešenih zadev se je zmanjšalo na prvostopenjskih sodiščih, njihovo boljše delo pa povzroča višanje zaostankov na višjih, vrhovnem ter delovnem in socialnem sodišču, ki so v letošnjem letu vsa za več kot 10 odstotkov povečala število nerešenih zadev. Ministrstvo se namerava reševanja težav sodišč lotiti predvsem z dodatnimi sodniki ter strokovnimi sodelavci, poseben poudarek pa bodo dali tudi višanju učinkovitosti sodnikov, je povedal državni sekretar na ministrstvu Karl Erjavec.
V zvezi s sodnimi zaostanki je Bizjak komentiral tudi včerajšnje izjave predsednika vrhovnega sodišča Mitje Deisingerja, ki je napovedal, da bi predlog odbora DZ za notranjo politiko, da se sodnike, ki sodelujejo pri projektu Herkules, nagradi le s 15-odstotnim dodatkom k plači, utegnil ogroziti celotni projekt. Bizjak meni, da je pavšalni dodatek glede na cilj projekta neprimeren, saj bi moral vzpodbujati učinkovitost. S sodniki se zato dogovarjajo, da bi bil dodatek sestavljen iz dveh delov, pavšalnega ter dodatka za nadpovprečno uspešnost, skupni znesek obeh dodatkov pa naj bi znašal 15 do 30 odstotkov sodnikove plače, kar pa je še predmet usklajevanja. Sicer pa bo problematiko plač sodnikov, ki po Deisingerjevih ugotovitvah zaostajajo za zdravniškimi, potrebno obravnavati v okviru urejanja celotnega javnega sektorja pri pripravi zakona o plačah javnih uslužbencev, je povedal Bizjak.
Ministrstvo za pravosodje je v avgustu lani v okviru projektov Phare sklenilo pogodbo o institucionalnem sodelovanju z nemškim pravosodnim ministrstvom. Program sodelovanja obsega področje reševanja sodnih zaostankov, izobraževanja ter pregled nacionalne zakonodaje. Nemški strokovnjaki bodo obiskali sodišča in tožilstva po vsej Sloveniji ter na podlagi izsledkov pripravili predloge za izboljšanje delovanja pravosodnega sistema, ki jih bodo obravnavali na majskem srečanju predstavnikov zakonodajne, izvršilne ter sodne veje oblasti, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Marko Starman.
Zakonodajno dejavnost ministrstva je predstavil državni sekretar Hinko Jenull. Ministrstvo za pravosodje v letošnjem letu načrtuje sprejem 35 predpisov, od tega 21 zakonov, pet uredb ter devet drugih podzakonskih aktov. Trije zakoni so bili v državnem zboru že sprejeti, sedem jih je že v parlamentarnem postopku, šest jih je še v vladnem usklajevanju, za štiri pa še potekajo strokovne študije.