'Želim si, da bi bila tudi predsednica vlade ponosna name'

Nadzorniki Luke Koper so se danes sestali in na položaj predsednika uprave izvolili donedavnega državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade Gašparja Gašparja Mišiča. Sedanjemu predsedniku uprave Bojanu Branku se namreč mandat izteče na začetku septembra. Nadzorniki so danes glasovali o štirih kandidatih, vsak nadzornik pa je lahko glasoval samo za enega kandidata.

Nekateri nadzorniki so sejo zapustili precej razburjeni, saj je devetčlanski nadzorni svet Gašpar Mišiča izbral s petimi glasovi podpore. Podprli naj bi ga trije predstavniki delavcev Nebojša Topič, Stojan Čepar in Mladen Jovičič ter predstavnica koprske občine Sabina Mozetič. Odločilni glas pa naj bi zanj dal predsednik nadzornikov Dino Klobas. Nadzorniki so najprej glasovali o Branku, vendar pa ta ni dobil dovolj visoke podpore. Nato pa je bilo na vrsti glasovanje o Gašparju Mišiču, ki je dobil pet glasov. Jordan Kocijančič, Andrej Godec, Vinko Može in tudi Nikolaj Abrahamsberg naj zanj ne bi glasovali.

Najprej gospodarstvenik, šele nato politik

Gašpar Mišič napoveduje, da se bo dela lotil takoj in bo pokazal, da so bili številni v zmoti o njem ter njegovih namenih in prepričanjih. Razočaran nad politiko se, kot pravi, vrača v gospodarstvo. Želi pa si, da bi bila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek nanj ponosna.

"Kot vsak, ki bi bil na tak način imenovan, sem tudi jaz hvaležen nadzornikom, tako tistim, ki so glasovali zame, kot tistim, ki so bili nekoliko zadržani. Mogoče je pa prav, da je to tako, v preteklosti so bili včasih nadzorniki in uprava preveč enotnega mnenja in potem niso delali v korist lastnikov, delničarjev," je dejal novi predsednik uprave Luke Koper. Ob tem dodaja, da si predvsem zaradi svoje politične izpostavljenosti ne želi prijateljev v nadzornem svetu, ampak korektne sodelavce in nadzornike, ki bodo poskrbeli, da bo uprava pravilno nadzorovana in usmerjana.

Napoveduje, da se bo dela lotil takoj in bo pokazal, da so bili številni v zmoti o njem in njegovih namenih. "Najprej sem podjetnik, gospodarstvenik, šele potem politik. V politiko sem šel zaradi nezadovoljstva z načinom vodenja slovenske politike, 22 let smo jo vodili nepravilno, šli smo v smer stagnacije in raznoraznih zgrešenih odločitev. Za to nihče ne prevzema odgovornosti, ampak v zgodovino se ne bom spuščal. Ne bom iskal sovražnikov, ker jih je tako že dovolj, si pa želim sodelovanja z vsemi deležniki," je dejal.

Poudarja, da so ga napadali z vseh možnih koncev, kar je po njegovem mnenju dokaz, da ni politični kandidat. "Nimam nobenega ozadja, niti v lastni stranki. To je moja osebna odločitev. Želim si, da bi bila tudi predsednica vlade ponosna name, kot člana stranke in nekdanjega državnega sekretarja," je povedal. Ob tem njene izjave o njegovem imenovanju, kot navaja, razume, saj da so jo napadli koalicijski partnerji.

Razočaran nad politiko se, kot pravi, vrača v gospodarstvo. "Imam priložnost, da se dokažem tako politiki kot vsem ostalim, da lahko tudi gospodarska družba v državni lasti dosega bistveno višje donose," je poudaril.

Ob številnih očitkih pa je dejal, da ga "v času negativne kampanje" zoper njega nihče ni vprašal o programu in dodal, da je analiziral in nakazal na paralizo Luke Koper ter podal časovne okvirje in rešitve za konkretni položaj v Luki.

Po njegovem mnenju se Luka Koper ne more razvijati, če se z razvojnimi načrti ne poistovetijo predvsem okoliški prebivalci. "Napaka v minulih mandatih je bila, da so se distancirali od lokalne skupnosti. Prepričan sem, da bom zmogel drugače. Skušal bom doseči, da tudi lokalna skupnost razume razvoj Luke Koper kot osebni razvoj, tako bomo dosegli bistveno več. Gre za strateško naložbo države, in vsi moramo biti bolj fleksibilni pri pridobivanju dovoljenj in širše," je po razpletu na današnji seji nadzornega sveta dejal Gašpar Mišič in dodal, da se Luka lahko razširi samo, če so povezave z zalednimi pristanišči urejene.

Poudaril je, da tretji pomol zanj "ni takšna prioriteta, kot se je vedno govorilo," ampak bi ga raje imel "za rezervo". Mišič je bolj kot za izgradnjo tretjega pomola namreč zavzema za to, da podaljšajo prvi in drugi pomol "še nekoliko dlje, kot je bilo predlagano" oz. za nekaj sto metrov več, pri čemer bi bilo treba predlagati spremembo državnega prostorskega načrta. S tem podaljšanjem pomolov bi tudi dosegli večjo globino bazenov, tako pa ne bi zapravljali denarja za njihovo poglabljanje.

Po oceni Mišiča je problem tudi zadolženost Luke, zato si bo prizadeval, da pri za Luko nujnih infrastrukturnih projektih ločijo med javno in ne-javno sfero, "kajti nejavna je lahko upravičena do sofinanciranja iz kohezije". Poleg tega si bo prizadeval predvsem za boljše kopenske povezave z zalednimi tržišči.

Mišič si bo, kot dodaja, prizadeval tudi za povečanje pretovora, pri čemer se zaveda, da Luka potrebuje predvsem operativno obalo za odpravo tovorov. Njegov namen je tudi odpraviti "ozka grla". Med drugim pa cilja na to, da bi najkasneje do leta 2017 delnice Luke Koper imele vsaj sedemodstotno donosnost, kar bi bilo primerljivo z državnimi obveznicami.

Klobas: Širšega soglasja nismo mogli dobiti

Prvi nadzornik je po imenovanju Gašparja Mišiča zatrdil, da je skušal dobiti širše soglasje, a ko je videl, da ga ni, se je v dobro podjetja odločil za podporo izbranemu kandidatu. Prepričan je namreč, da bi bilo nadaljnje odlašanje z imenovanjem prvega moža družbe škodljivo za upravljalca edinega slovenskega pristanišča. Zavrnil je očitke, da naj bi šlo v tem primeru za politično kadrovanje.

V vrstah koalicije in vlade pa je medtem že završalo in ostre besede je slišati iz vseh strani. Omenja se tudi možnost sklica izredne skupščine Luke Koper, na kateri bi zamenjali nadzornike.

7. septembra verjetno že v stolčku

"Mi smo obravnavali vse kandidate z istimi parametri in ko smo ugotovili, da ima gospod Gašpar Gašpar Mišič največ možnosti, smo se potem zanj odločili," je še povedal.

Tega, kdaj bo Mišič nastopil mandat, sicer danes še niso dorekli. Najprej bo potrebno opraviti primopredajo med Brankom in Mišičem, ta pa bi moral praviloma prevzeti posle 7. septembra, je dodal Klobas.

Predsednik nadzornega sveta je ob tem poudaril, da je izbrani kandidat že  na intervjuju z nadzorniki povedal, da v kolikor ne bo dosegel rezultatov, ki si jih bodo skupaj zastavili, ga lahko nadzorni svet "odmakne brez odpravnine, in to bo šlo tudi v pogodbo". Čeprav tega še niso dorekli, bi bil nek "pravi rok" za tovrstno oceno 90 dni, je ocenil Klobas.

Brank pa je poudaril, da je odločitve nadzornega sveta treba spoštovati. Med drugim se je sicer zahvalil "tistim štirim" nadzornikom, ki so, kot je sam razumel dogajanje na nadzornem svetu, "videli v kompetencah in pa v izkušnjah morda tisti kriterij, ki naj bi bil prevladujoč".

Brank je sicer poudaril, da "Luka Koper ni orkestrirala nobenih napadov v preteklem tednu oz. v preteklih 10 dneh". Glede Mišiča je ponovil, da je Mišiču potrebno dati priznanje, "ker je na podjetniškem področju veliko dosegel".

Izbira brez javnega razpisa

Pretekli teden so se nadzorniki odločili, da ne bo javnega razpisa za ta položaj, temveč so sami povabili kandidate, med katerimi so izbrali. Danes pred sejo so bili nadzorniki o kandidatih redkobesedni. Klobas je pred dnevi sicer potrdil, da je bilo vabljenih kandidatov več kot pet, med njimi pa sta bila tudi Brank in prvi mož Intereurope Ernest Gortan.

Čeprav je Klobas ob nastopu funkcije zatrdil, da izbira novega predsednika uprave ne bo politična, pač pa bodo izbirali "menedžerja, ki bo znal to krmilo Luke Koper najbolje voditi", so se v zadnjih dneh v vladni koaliciji kopja lomila prav okoli Mišičeve kandidature.

Pri nasprotovanju kandidaturi Mišiča – ta je medtem zaradi pritiskov koalicijskih partnerjev na premierko Alenko Bratušek odstopil z mesta državnega sekretarja – je bil najglasnejši prvak SD Igor Lukšič, ki pa je hkrati zatrdil, da tudi morebitno Mišičevo imenovanje na čelo Luke ne bo imelo političnih posledic.

V Slovenski odškodninski družbi (Sod) kot predstavniku države, ki ima večinski delež v Luki in s tem odločilen vpliv na nadzornike, pa so v petek izrazili pričakovanje, "da bo nadzorni svet z najvišjo stopnjo odgovornosti in z vso potrebno skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika za predsednika uprave imenoval izkušeno strokovno osebo z jasno vizijo in ambiciozno strategijo, ki bo kos sodobnim izzivom poslovanja".

Luka Koper v prvih šestih mesecih presegla načrt

Sicer pa je Luka Koper v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila 7,8 milijona evrov čistega dobička, kar je za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. S tem poslovnim izidom je Luka tudi za 0,5 milijona evrov oziroma za 7 odstotkov presegla načrte. Poslovnih prihodkov je imela skupina Luka Koper za 73,2 milijona evrov, Luka pa je v prvih šestih mesecih za 14 milijonov evrov zmanjšala svoje dolgove.