Konec aprila poteče rok, ki ga je za sprejetje novih dopolnil k leta 1976 sprejetemu zakonu o narodnih skupnostih postavilo avstrijsko ustavno sodišče. Če teh dopolnil ne bodo sprejeli, bo po mnenju predstavnikov koroških Slovencev, vsaka omejitev glede krajevnih napisov in dvojezične pomoči na uradih na avstrijskem Koroškem vprašljiva. Po oceni Urada zveznega kanclerja za manjšine se to nanaša zgolj na okrožje Velikovec, se pa strinjajo, da bi morala dopolnila stopiti v veljavo, kakor hitro bo mogoče.
"Prilagoditve zakona" so še v teku, poleg tega pa so po oceni časnika politično kočljiva tema. Zato v omenjenem uradu poudarjajo, da bi se o tem vprašanju nujno morali pogovoriti tudi s koalicijskimi partnerji, avstrijskimi svobodnjaki (FPÖ).
Zadevo je sprožila tožba slovenskega občinskega svetnika Rudija Vouka, ki je za Dobrlo vas zahteval rabo slovenščine kot drugega uradnega jezika.
Še bolj kočljivo je seveda, ugotavlja Die Presse, da je ustavno sodišče odločilo, da za uvedbo dvojezičnih krajevnih napisov in uradov zadošča, da na določenem območju živi 10,4 odstotka slovensko govorečega prebivalstva. Doslej je bila ta meja 25 odstotkov, in sicer ne zgolj za dvojezične urade, ampak tudi za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, pojasnjuje časnik. Pri spremembi zakona je jasno, da meja ne more biti nad 10,4 odstotka, kar pomeni, da bo odslej na avstrijskem Koroškem več dvojezičnih uradov in krajevnih napisov. Vendar je to politično zelo kočljiva tema. Še posebej potem, ko je Haider prebivalcem pismeno zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. Zaradi te izjave je Slovenija izrazila zaskrbljenost, avstrijski Center za narodne skupnosti pa je ocenil, da gre za poskus zastraševanja, in da bo politični dialog na tak način prignan do absurda.
Kakšne reakcije bi sprožila namestitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, zaenkrat po mnenju Dannhauserjeve še ne moremo oceniti. Kako neupravičen je lahko strah pred uveljavljanjem pravic narodnih skupnosti, pa zgovorno priča primer Gradiščanske, ko je lani po dolgoletnih prerekanjih 51 krajev dobilo dvojezične krajevne napise - brez zapletov, zaključuje Dannhauserjeva.
