Skupaj s transportom naj bi ministrstvo brez davka za sežig ene tone moke plačalo med 50 in 70 tisoč tolarji. Cene so na ravni Evropske unije, pravijo na ministrstvu in zagotavljajo, da se bodo o izvozu v Belgijo odločili v tednu dni. Kljub temu so trboveljski termoelektrarni naložili, naj v dveh tednih preuči možnost sežiga moke v svojih pečeh. Brez vednosti in mnenja trboveljske lokalne skupnosti pa ne bo odločal nihče, je zagotovil trboveljski župan.
Za sežig moke so sicer bolj kot termoelektrarne primerne cementarne. Salonit v Anhovem se je na razpis za omenjeno dejavnost prijavil, a ga je ministrstvo zavrnilo, ker naj bi bil rok trideset tednov, ki so ga v Anhovem postavili za prilagoditev peči, predolg. Kljub vsemu je direktor Salonita zatrdil, da bi bilo
peč možno pripraviti celo prej kot v pol leta, stroški pa naj ne bi bili visoki.
Pred skladiščem državnega zavoda za blagovne rezerve v Kočevju so po spontanem vžigu moke prejšnji torek že postavili šotor, v katerem hranijo perno moko. Inšpektor za okolje je opravil pregled skladiščenja in ugotovil, da so vreče s perno moko iz skladiščnih prostorov že prenesli pod šotorski nadstrešek. Gre za preventivni ukrep za preprečevanje ponovnega spontanega vžiga. Vreče s kostno-mesno moko so še v skladišču, saj pri kontrolnih pregledih temperature skladišča in moke niso zaznali segrevanja.
Ljubljansko javno podjetje Snaga pa je ljubljanski mestni upravi posredovalo oceno odpadne kostne moke in poročilo o odloženi kostni moki, ki ju je izdelal Kemijski inštitut iz Ljubljane. Iz izdelane analize je razvidno, da bi lahko odvzeti vzorec čiste kostne moke presegal določene parametre za odlaganje na odlagališču nenevarnih odpadkov, vendar je to potrebno ugotoviti z dodatnimi analizami. Javno podjetje Snaga je zato že naročilo dodatne analize in bo z njihovo vsebino obvestilo mestno upravo. Do nadaljnjega pa je dovoz kostno-mestne in perne moke na deponijo Barje še naprej prepovedan.
