Boj za Velenje: Kdo bo rešil problem dragih položnic in varnosti?

Za položaj na čelu Mestne občine Velenje se torej poteguje pet kandidatov in dve kandidatki, po vrstnem redu, ki bo v nedeljo na glasovnici, so to: Peter Dermol, ki ga predlagata SD ter Rok Plankelj in skupina volivcev; Veronika Juvan - kandidatka Nove Slovenije, Krščanskih demokratov; Asmir Bećarević, ki ga predlagajo Sara Bajec in skupina volivcev; Nejc Pačnik - kandidat mestnega odbora SDS; Franci Lenart, ki ga predlaga Zbor članov politične stranke Naše Velenje; Alenka Gortan, kandidatka Zbora članov Demokrati Anžeta Logarja in Faruk Pijuković, ki ga predlaga Izvršni odbor stranke REŠITEV - Stranka upokojencev Velenje.

Prvi sklop razprave je bil namenjen varnostni situaciji v občini, saj v javnosti odmevajo poročila o pretepih, grožnjah in celo nedavnem poskusu spolnega napada, ki sta ga preprečila občana. Aktualni župan Peter Dermol je poudaril, da je bilo Velenje v preteklosti že dvakrat ocenjeno kot najbolj varno mesto v Sloveniji, a se zaveda, da posamezni ekscesi močno odmevajo. Izpostavil je delovanje sosveta za izboljšanje varnosti občank in občanov, ki povezuje pristojne institucije, ter preventivne programe mladinskega centra, ljudske univerze in andragoškega zavoda.

Kot nujen nadzorni ukrep na območjih, kjer prihaja do vandalizma, kot so parki in športna igrišča, je občina začela nameščati videonadzorne kamere. Dermol je ob tem opozoril na sistemske pomanjkljivosti državne zakonodaje. "Samo na takšen način lahko seveda kot župan tudi zagotoviš nek dokaz, da je nek storilec storil kaznivo dejanje," pravi Dermol. Dodal je, da policisti storilce pogosto izsledijo in predajo v nadaljnjo obravnavo, vendar postopki na koncu ostanejo brez epiloga, pri čemer so župani brez sistemskih rešitev nemočni.

Na drugi strani je kandidat Asmir Bećarević izrazil ostro nasprotovanje videonadzoru in napovedal, da bi v primeru izvolitve kamere verjetno umaknili: "Proti uvajanju novih kamer sem absolutno proti, se pravi, s tem ne bomo rešili aktualnih težav." Meni, da mesto takšnega nadzora ne potrebuje, temveč bi se morali kriminala in vandalizma lotiti s preventivo v šolah ter pogovori z učenci in starši. Kot ključno težavo in izvor kriminala je izpostavil uporabo in preprodajo nedovoljenih substanc med mladimi.

Kot je dejal, naj bi pred desetimi dnevi v enem izmed gostinskih lokalov prišlo celo do streljanja, o čemer naj se v občini ne bi govorilo, stanje pa je označil za rdeči alarm. Napovedal je odločno ukrepanje v sodelovanju s Policijsko postajo Velenje, Ministrstvom za notranje zadeve in državnim tožilstvom. "Torej ne smemo dovoliti, da živijo med nami ljudje, ki preprodajajo nedovoljene substance našim otrokom," je poudaril. Poudaril je, da bi kot župan uporabil vse formalne in neformalne vplive za pregon preprodajalcev drog.

Tretji kandidat, Franci Lenart, je izpostavil pogled mladih, s katerimi so se pogovarjali med volilno kampanjo. Presenetilo ga je, kako močno so srednješolci izpostavili problem varnosti v večernem času. Opozorili so na neosvetljene poti, skupine, ki ogrožajo in napadajo mladostnike, ter odsotnost nočnega javnega prometa in taksi služb, ki bi omogočale varno vračanje domov. Lenart meni, da gre za vprašanja, ki jih lokalna skupnost lahko reši z enostavnimi sistemskimi ukrepi.

Glede delovanja sosveta za varnost občanov je Lenart ocenil, da ta demokratična oblika trenutno ne deluje dovolj učinkovito, zato bi bilo treba preučiti njegovo sestavo in intenzivirati delo. Zavzel se je za okrepljen nadzor redarstva in policije ter večji dialog z mladimi. Glede videonadzora je zavzel zmerno stališče, kamere so po njegovem mnenju v določenih fazah verjetno potrebne, a je hkrati izrazil prepričanje, da je z ustrezno komunikacijo mogoče doseči stanje, ko ti ukrepi ne bodo več potrebni in se bodo lahko ukinili.

Druga osrednja tema soočenja je bilo daljinsko ogrevanje, ki je v preteklem mandatu zaradi visokih cen sprožilo množične proteste. Bećarević, ki je pred dvema letoma postal osrednji obraz protestnikov na Titovem trgu, se je zahvalil občanom za podporo v letu 2023. Poudaril je, da so s civilno pobudo dosegli, da je občina zagotovila več kot 1,2 milijona evrov za omejitev cen, država pa je posledično fiksirala ceno toplotne energije. Kljub temu opozarja, da za prihodnost še vedno ni konkretnih rešitev. 

Meni, da je preobrazba daljinskega ogrevanja še zahtevnejša od samega prestrukturiranja regije. Rešitev vidi znotraj Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), kjer po njegovem mnenju že obstaja ustrezno znanje, ki ga je treba nadgraditi in prilagoditi novim virom, kar bi bilo po njegovem mnenju najcenejše.

Župan Peter Dermol je odgovoril, da je občina začela izvajati ukrepe pomoči odjemalcem toplotne energije že leta 2019. Poudaril je, da je glavni cilj občine lastni vir ogrevanja. Pojasnil je, da občina in Komunalno podjetje Velenje nista bili niti stranki v postopku določanja cen. Ceno določa Agencija za energijo na podlagi podatkov Termoelektrarne Šoštanj, do katerih pa občina ni prišla niti s pomočjo informacijskega pooblaščenca.

Dermol je navedel, da so v šestih letih pripravili dokumentacijo za letni režim ogrevanja s sončno elektrarno, toplotno črpalko in zalogovnikom. Ob podpori Evropske investicijske banke pa so oblikovali dve tehnični možnosti na biomaso: postrojenje zgolj za toplotno energijo ali kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike. O teh scenarijih bo po volitvah odločal novi mestni svet v javnem diskurzu. Za uspeh zelene preobrazbe pa je po županovih besedah nujna aktivacija zakona o prestrukturiranju SAŠA regije, kjer je projekt opredeljen kot strateški.

Kandidat Franci Lenart je opozoril, da je iskanje nadomestnega vira neposredno povezano z izstopom iz premoga. Pojasnil je, da preobrazba poteka v dveh fazah. Prva faza vključuje vzdrževanje in izolacijo obstoječih cevi, kar bi se moralo po njegovem mnenju financirati iz sredstev amortizacije, ki so jih občani plačevali desetletja, ne pa iz sredstev za preobrazbo. Druga faza, ki določa nov koncept ogrevanja, pa bi morala biti že zaključena, pri čemer mestni svetniki v štirih letih z rešitvami sploh niso bili seznanjeni.

V zaključnih replikah je Asmir Bećarević vztrajal, da ceno določa komunalno podjetje na podlagi podatkov TEŠ-a, Agencija za energijo pa jo le potrdi. Pojasnil je, da so zahtevali dokumentacijo o oblikovanju cen, čemur sta Agencija za energijo in informacijski pooblaščenec ugodila, a so se TEŠ, Holding Slovenske elektrarne in Plinovodi pritožili. Zdaj čakajo na končno odločitev Upravnega sodišča v Ljubljani, dokumentacijo pa želi, če bo postal župan, javno predstavil. Župan Peter Dermol pa je Lenartu še odgovoril, da je treba ločiti med tehnološkimi posodobitvami s spreminjanjem tras in rednim vzdrževanjem, za kar občina iz najemnine in proračuna letno namenja približno 1,4 milijona evrov.