Slovenski izbrani vrsti sicer ni moč veliko očitati, saj so se igralci borili z vsem srcem, kar pa žal ni bilo dovolj. Vzrok za dva tesna, pa vendar usodna poraza v Nici, sta morda posledica slabše psihične pripravljenosti izbrane vrste, saj si drugače ne da razložiti ogromnih nihanj v igri. Proti Francozom so Slovenci imeli večji del igre tri gole prednosti, ki je niso znali zadržati do konca. Vodili so tudi proti Špancem in nato nerazumljivo popustili.
Svetla točka teh kvalifikacij je mladi branilec in po potrebi tudi napadalec Sandi Mertelj. Pri nepolnih devetnajstih letih je imel eno glavnih nalog v obrambi, soigralci pa so mu poleg tega prepuščali tudi nekatere odločilne strele. Slednje je bilo pač nujno, saj so nasprotniki s tesnim pokrivanjem popolnoma onemogočili Josipa Vezjaka in Krištofa Štromajerja. Premalo uporabnih žog je dobil Erik Bukovac, ki bi sicer lahko svojo nevarno levico uporabil večkrat. Manjkal je tudi prispevek centrov Primoža Troppana in Tea Galiča, ki sta napravila veliko preveč prekrškov v napadu.
Sezona za naše vaterpoliste s tem izpadom še ni končana. Po vodi sta sicer splavala tako evropsko kot tudi svetovno prvenstvo, vendar jih septembra čaka nastop na sredozemskih igrah in ponovno snidenje s Francozi. Še bolj pomembno bo EP skupine B prihodnje leto, kjer se bodo naši potegovali za najvišja mesta in s tem za čim boljše izhodišče v kvalifikacijah za EP 2003. Seveda pa klube v državnem prvenstvu čaka tudi še končnica.
