Na predstavitvi so razgrnili programe privatizacije približno 20 bosanskih podjetij, ki so po mnenju sarajevskih gospodarstvenikov najbolj zanimiva za slovenske vlagatelje. Podatke o trenutni strukturi kapitala, številu zaposlenih, poslovnih rezultatih v zadnjih letih in nasploh metodah privatizacije so predstavili tako za šest bosanskih podjetij, med njimi največjo trgovsko verigo TP Marketi, Famos, UnionKomerc in Fabrika obuče in galanterije Sarajevo, ki so se udeležila ljubljanskega srečanja, pa tudi za ostala, npr. največjega prevoznika potnikov v BiH Centrotrans Bus, Fabriko duhana Sarajevo ter nekatera hotelirska podjetja.
V procesu t.i. velike privatizacije je trenutno udeleženih 128 podjetij, od katerih se bo 34 privatiziralo preko mednarodnih razpisov, 94 pa z javno ponudbo delnic, je pojasnil Grebo. Med glavnimi cilji privatizacije bosanskih podjetij, ki jih je vojna med leti 1992 in 1995 močno materialno in finančno oškodovala, ni samo prenos lastništva z države na posameznike in zasebni kapital, ampak tudi odprtje bosanskega gospodarstva tujim investicijam in prilagajanje gospodarstva razvitim zahodnim sistemom in načinom dela. S tem želijo v BiH ustvarjati dovolj delovnih mest in hkrati postati tržno konkurenčni, je poudaril direktor agencije za privatizacijo v sarajevskem kantonu Ševkija Okerič.
Poleg Slovenije, ki je najbolj aktivna na področju BiH, se za bivšo jugoslovansko republiko po besedah sarajevskih gospodarstvenikov vse bolj zanimajo tudi Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija in Madžarska. Kot še menijo, bo pri nadaljnjem vlaganju v bosansko gospodarstvo poleg bosanskega primanjkljaja v blagovni menjavi s Slovenijo težava tudi pospešeno odpiranje jugoslovanskega gospodarstva, za katero že kažejo veliko zanimanja tako slovenska kot druga tuja podjetja.
Med večjimi slovenskimi vlagatelji, ki so lani v BiH ustvarili 1500 novih delovnih mest, so Mercator, Gorenje, Pivovarna Union, Prevent, Slovenske železnice, Iskra Emeco in Perutnina Ptuj. Slovenija je leta 1999 v BiH izvozila za 362,9 milijona ameriških dolarjev blaga, uvozila pa le za 55,5 milijona dolarjev bosanskega blaga. To pomeni, da je delež BiH v slovenskem izvozu leta 1999 znašal 4,25 odstotka, delež v slovenskem uvozu pa le 0,55 odstotka.
