Čeprav imamo s tržnim redom postavljeno evropsko ceno, gre vendarle za razlike, so povedali pogajalci. "Naše kmetijstvo je razdrobljeno in tako velikih parcel, kot so drugod, ne bomo imeli nikoli. Kdor bo razmišljal tako, bo naše kmetijstvo uničil," pravijo kmetje in mlinarji in dodajajo, da so medsebojno odvisni in da na pogajanjih ne gre za izsiljevanje. Menijo tudi, da ni prav, da jih je država prepustila same sebi.
Opozarjajo tudi na razliko med slovenskimi in evropskimi kmeti, češ da dobijo slovenski kmetje nadomestilo na hektar v višini 54 tisoč tolarjev, evropski pa deset tisočakov več, kar je enako dvema tolarjema za kilogram. Po besedah Vriska že to ni sprejemljivo, država pa bi morala imeti posluh za zadružni odkup in stroške analize, če hoče, da "bomo še imeli pšenico in kmečki živelj". Na drugi strani pa tudi predelovalna podjetja pričakujejo pomoč pri regresiranju obrestnih mer za posojila podjetjem, ki bodo odkupovala pridelek. Pogajanja z vlado se morajo začeti čim prej, je še povedal Vrisk, saj se bo žetev pšenice začela že čez deset do štirinajst dni.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But, ki se je danes z delegacijo mudil na Nizozemskem, jutri pa odhaja še na Dansko, je v zvezi s ponovno neuspešnimi pogajanji med kmeti in predelovalci žit o odkupni ceni pšenice dejal, da se bo takoj, ko se vrne, srečal s predstavniki obeh strani. Ob tem pa je poudaril, da država pod nobenim pogojem ne namerava posegati v smislu kakršnegakoli dogovora o ceni, saj za to nima nobenega razloga. Država je namreč svoje pogoje odkupa že dala, je povedal minister But.
