Naslovnica

Brezdomci v ospredju socialne politike

Ljubljana, 02. 01. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Brezdomstvo je ena od skrajnih oblik socialne izključenosti in je v večini primerov tesno povezano z revščino. Oba pojava, revščina in socialna izključenost, sta v zadnjem času v ospredju pozornosti evropske socialne politike. Tudi Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja na tem področju, zato ta pereč problem rešuje z različnimi nacionalnimi programi in drugimi projekti. Tako so na primer na območnem združenju Rdečega križa Ljubljana izvedli projekt Tudi klošarji so med nami, v okviru katerega so s pomočjo strokovnjakov in prostovoljcev opravili neformalne pogovore z brezdomci, da bi se jim na ta način približali ter jih z nasveti skušali prepričati in usmeriti v način življenja, ki bi bil zanje sprejemljivejši.

Po podatkih Rdečega križa živi v Ljubljani približno 300 brezdomcev, med katerimi je vse več mladih. Večina jih za preživetje potrebuje pomoč, ki jo dobivajo pri različnih organizacijah, med najbolj aktivnimi na tem področju pa so pri Rdečem križu. Po besedah sekretarke mestne organizacije Rdečega križa Marjete Stopajnik se je omenjeni projekt izvajal približno dve leti, del sredstev zanj pa so dobili iz programov Phare Lien za leto 1998. Idejo za projekt so dobili ob srečanjih z brezdomci, ko so začutili, da ti potrebujejo več kot samo enkratno pomoč v obliki hrane in oblačil. S pogovori so želeli spreminjati stil življenja brezdomcev in jih usmerjati k samoozaveščenosti ter razvoju večje samozavesti, zaupanju vase in spreminjanju nevarnih razvad, kot so alkoholizem, kajenje in širjenje bolezni sodobnega časa.

Vsebina programa je poleg usmerjanja v sprejemljivejši način življenja zajemala spoznavanje stisk in filozofije klošarjev, nevsiljiv način zdravstvenega svetovanja, najnujnejšo pomoč in samopomoč ter posredovanje priložnostnih zaposlitev. Kot je povedala Stopajnikova, začetek projekta ni bil enostaven, saj so se brezdomci, ki so redno prihajali po pomoč, ob pogledu na novo osebo ponavadi obrnili in odšli. Tako so začeli cilje uresničevati po sistemu malih korakov, predvsem merjenjem krvnega tlaka in sladkorja ter zdravstvenim svetovanjem, s čimer so vstopili v sistem življenja brezdomcev. Na ta način so po besedah Stopajnikove lahko začeli spoznavati razmere, v katerih živijo, vzpostavljati zaupne stike in odkrivati motive posameznikov.

Mestna organizacija RK brezdomcem nudi pomoč tudi na Središki cesti 2, kjer imajo v najemu prostor za skladišče rabljenih oblačil, razen teh pa delijo tudi higienske artikle in suho hrano. Po besedah Marjete Stopajnik pridejo tja po pomoč velikokrat tudi starejši občani, ki živijo na robu preživetja. Razdelilnica hrane je odprta vsak petek, ko pride po pomoč od 80 do 100 ljudi, oblačila pa delijo med tednom, in sicer ob torkih in sredah popoldne. V Ljubljani nudijo brezdomcem pomoč tudi na Poljanski 45b, kjer je bilo s pomočjo proračunskih sredstev urejeno zavetišče za brezdomce in reveže, vendar pa so zmogljivosti že sedaj premajhne. Zavetišče deluje pod okriljem ministrstva za delo, v njem redno živi okrog 25 brezdomcev, ki imajo tam svoja ležišča in svoj hišni red, enkrat na dan pa dobijo tudi topel obrok, katerega poleg njih dobijo vsak dan tudi zunanji obiskovalci.

S pomočjo brezdomcem in ljudem v stiski se ukvarjajo tudi na Škofijski Karitas v Ljubljani, kjer jim v glavnem delijo obleko. Župnijska Karitas Štepanja vas, ki pokriva območje Štepanjskega naselja v Ljubljani, pa vsak dan približno desetim brezdomcem nudi kosilo. Ti se lahko pri njih tudi ostrižejo, okopajo in obrijejo, vsakih štirinajst dni, ko jih obišče zdravnica, pa imajo tudi možnost zdravniškega pregleda. Ljudem v stiski ob sredah delijo oblačila in pakete s suho hrano, veliko zimske obleke pa so zbrali tudi za pomoč Kosovu in Makedoniji. Podobno pomoč nudijo brezdomcem tudi v frančiškanskem župnijskem uradu, kjer jim poleg oblek namenjajo tudi hrano.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1