S podpisi volivcev kandidira na podoben način, kot je v preteklosti predsednik Milan Kučan, in kot njega tudi mene, je za časnik Večer povedala Brezigarjeva, podpirajo določene stranke. S kandidaturo s podporo volivcev skuša na simbolni ravni pokazati, da bo predsednica vseh državljanov. V politiki je namreč doslej pogrešala povezovanje, preveč je bilo predalčkanja ljudi na ene in druge in po teh predsodkih ocenjevanja, ali jim omogočiti, da kaj storijo ali ne.
Podpora njeni kandidaturi
Podpora SDS in NSi njeni kandidaturi je pomembna podpora, brez katere takšnega projekta ni mogoče izpeljati. Podpora sedanjega predsednika države je lahko pomembna, a na koncu bodo ljudje odločili po svojih osebnih izkušnjah s kandidati in v zadnjih mesecih jim je Brezigarjeva omogočila, da so jo lahko spoznali. Ni pa nepomembno, če kdo na tako pomembni funkciji, kot je predsednik države, koga podpre; sama namerava delovati povezovalno in ne želi nikogar izključevati.
Mandatarstvo bi ponudila Potočniku
Če pa bo izvoljena za predsednico države, bi za mandatarja, če bi lahko izbirala med Milanom Kučanom, Tonetom Ropom in Janezom Potočnikom, ponudila prav Potočnika, ki ga zelo ceni, ker ga pozna iz osebne izkušnje. Ker je po izjavah iz LDS najbolj verjetno, da bo podporo v največji stranki in koaliciji dobil finančni minister Rop, bi Brezigarjeva tudi Ropa predlagala za mandatarja, če bi bil dogovor strank takšen. Vloga predsednika države je takšna, da odloča po soglasju, ki ga dosežejo politične stranke. Koalicija mora biti po njenem mnenju predvsem sposobna skupne politike, imeti mora skupna izhodišča, interese, skupni imenovalec, saj je le tako lahko uspešna. Na splošno Brezigarjeva pogreša strategijo in vizijo v politiki, in to velja tudi za to koalicijo.
Protokolarni status bivših predsednikov
Po mnenju Barbare Brezigar bi bilo nujno treba s predsedniškim zakonom urediti protokolarni status bivših predsednikov po preteku mandata, saj so opravljali pomembno državno funkcijo. Zakon bi moral določiti način obveščanja med predsednikom države in drugimi državnimi organi. Kar se tiče materialnih ugodnosti, pa se z njimi ne strinja, saj bi po njenem predsednik države moral deliti usodo drugih državljanov.
