V začetku prestrukturiranja podjetij so problem starejših delavcev reševali predvsem s predčasnim upokojevanjem, kar je močno obremenilo pokojninsko blagajno, v kasnejših letih pa so presežni delavci večinoma prehajali med brezposelne. Posledično se je začel povečevati delež starejših med vsemi brezposelnimi.
Na zavodu ugotavljajo, da starejši težje najdejo zaposlitev, na kar vpliva tako njihova izobrazba kot starost. Delodajalci bolj povprašujejo po delavcih s postsekundarno izobrazbo, zato ni presenetljivo, da večina starejših oseb, ki postanejo brezposelne, ne najde nove zaposlitve in se njihov čas brezposelnosti daljša. Izboljšanju zaposlitvenih možnosti teh brezposelnih je bila v zadnjem času v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja zato namenjena posebna pozornost.
Delež mladih med brezposelnimi se sicer od devetdesetih let znižuje, prav tako pa se zvišuje njihova izobrazbena struktura. Pri izobrazbeni strukturi starejših od 40 let pa zavod ugotavlja, da je raven njihove izobrazbe nekoliko nižja kot pri ostalih brezposelnih osebah. Ob koncu leta 1999 je namreč imelo prvo in drugo stopnjo izobrazbe 52,4 odstotka starejših od 40 let, konec lanskega leta pa je njihov delež narasel na 53,4 odstotka.