Redna medijska postrežba z novim številom žarišč slinavke in parkljevke, ki jih je blizu 1500, sežiganjem in zakopavanjem živine in spremljajoči srditi politični prepiri so postali del otoškega vsakdana že v tolikšni meri, da se neposredno neprizadeti nič več ne zmenijo zanje. Nekaj drugega velja za novico o prvem človeku, ki kaže simptome slinavke in parkljevke. Gre za osebo, ki je sodelovala pri zakolih živine v Cambriji na severu Anglije, kjer je žarišč največ.
Bolezen je podobna gripi. Spremljajo jo simptomi kot so vročina, mrzlična stanja, najpomembnejši pa so mehurji, ki se lahko razvijejo na ustih, jeziku, morda celo na rokah in stopalih. Otoški zdravniki zatrjujejo, da je to bolezen, ki človeku ni nevarna in se ne prenaša s človeka na človeka oziroma, da gre za značilen živalski virus, ki človeka ne mara.
V Veliki Britaniji je doslej za to boleznijo zbolel en sam človek, trgovec s kmetijskimi stroji leta 1966. Drugod po svetu pa je v preteklosti zbolelo nekaj več kot 40 ljudi. Vsi so okrevali v nekaj tednih in niso čutili posledic. Britanci se veliko bolj bojijo trditev, da grmade goreče živine onesnažujejo zrak z dioksini, strupenimi kemičnimi snovmi, ki povzročajo raka, kar naj bi testi potrdili ali ovrgli do konca tedna.
