Osrednje vprašanje, ki ga glede regionalne pomoči v kontekstu širitve odpira Španija, danes največja prejemnica sredstev iz strukturnih skladov, so statistični učinki širitve. Danes so do pomoči za najmanj razvite deležne tiste regije, katerih BDP na prebivalca ne presega 75 odstotkov Unijinega povprečja. Z vstopom revnejših držav bi se povprečni BDP v Uniji korenito zmanjšal in s tem večina regij današnjih članic ne bila več upravičena do te pomoči, kot razvitejša kandidatka bi utegnila izpasti tudi Slovenija. Zato je treba najti rešitev, s katero bo zagotovljena pomoč novinkam in sedanjim članicam
Naslovnica
Bruselj za ''uravnoteženo'' širitev EU
Bruselj, 21. 05. 2001 00.00 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Evropska komisija meni, da je treba v kontekstu širitve najti "uravnoteženo rešitev" v zvezi s pomočjo, ki jo Evropska unija iz strukturnih skladov namenja svojim manj razvitim regijam, je v Bruslju dejal evropski komisar, pristojen za regionalno politiko, Michel Barnier. Pri tem je pripomnil, da brez ustreznih sprememb ob vstopu revnejših članic v Unijo finančno ne bi bila prizadete le regije iz Španije, članice, ki že danes glasno opozarja na te probleme, temveč tudi manj razvite regije iz nekaterih bogatejših držav članic. Vprašanje bi utegnilo biti problematično še za razvitejše kandidatke za članstvo, kot je Slovenija, je pred začetkom dvodnevnega foruma o prihodnosti regionalne politike v kontekstu širitve menil evropski komisar.
