Bush ali Gore

Zadnje soočenje je po javnomnenjskih raziskavah sicer dobil podpredsednik Gore, vendar je še vedno za dober odstotek zaostajal za guvernerjem Bushem. Gore, ki je skupno zmagal v 20 zveznih državah, je zbral 260 elektorskih glasov, Bush pa je z zmago v 29 državah zbral 246 elektorskih glasov. Za zmago je potrebnih 270 elektorskih glasov. Kot so kazale že predvolilne javnomnenjske raziskave, gre za najtesnejšo ameriško predsedniško tekmo po letu 1960, ko sta se na predsedniških volitvah pomerila John F. Kennedy in Richard Nixon. Zaenkrat ni znana niti volilna udeležba. Na zadnjih predsedniških volitvah je volilna populacija štela 197 milijonov ljudi, volitev pa se je tedaj udeležilo 96 milijonov oziroma 49 odstotkov volilnih upravičencev. Zmagovalec Bill Clinton je prejel 49 odstotkov glasov volilcev, kar pomeni, da ga je izvolilo le 48 milijonov ljudi, njegov republikanski nasprotnik Bob Dole pa je dobil 40-odstotno podporo volilcev. Številni ameriški volilci so se preko radijskih postaj pritoževali zaradi zmešnjave na nekaterih voliščih, do katere je prihajalo zaradi zastarelih volilnih kabin, ki so v ključnem trenutku odpovedale. Da bodo oddali svoj glas, so ponekod volilci morali čakati tudi po nekaj ur, zaradi tesnega in napetega boja med predsedniškima kandidatoma pa so vse bolj v strahu, da njihovi glasovi niso bili pravilno oddani ter da je morda prišlo do nepravilnosti. Ob tem velja omeniti, da za ameriške volitve sicer ni značilna prisotnost tujih opazovalcev, ki bi nadzirali poštenost, vendar tudi v največji demokraciji na svetu ni vedno vse čisto. Letos je volitve v devetih zveznih državah nadziralo 317 zveznih opazovalcev, na jugu v Alabami in Mississippiju predvsem zaradi odnosa do temnopoltih volilcev, v Mississippiju, New Mexicu, Arizoni in Utahu so nadzirali uveljavljanje pravic Indijancev, v Kaliforniji in New Yorku so opazovalci vzeli pod lupo odnos do volilcev kitajskega porekla, v New Jerseyju do volilcev latinskoameriškega izvora in v Michiganu do volilcev arabskega porekla.