Bushev načrt o 1,6 bilijona dolarjev davčnih olajšav v naslednjih 10 letih je bil doslej v senci drugih dogodkov, kot so škandali nekdanjega predsednika Billa Clintona in zapleti v zvezi z Irakom, ki so pritegnili pozornost ameriških medijev. Javnost ni prepričana, da bo Bushu uspelo izvesti davčne olajšave v tako velikem obsegu, obenem pa ohraniti vse tiste programe, ki Američane najbolj zanimajo, kot je utrditev pokojninskega sistema, zdravstva, šolstva in odplačevanje nacionalnega dolga, ter skrb, kje vzeti denar za kopico obljub ameriški vojski. Zadnje projekcije proračunskih presežkov kažejo, da naj bi ti v naslednjih 10 letih narasli na 5,6 bilijona dolarjev, zato je Bush prepričan, da bo denarja več kot dovolj. Pri tem gladko zanemarja opozorila nekaterih ekonomistov, da bodo te projekcije zagotovo upadle, ko bo denarja manj zaradi manjših davkov. Bela hiša poudarja, da so davčne olajšave namenjene predvsem srednjemu razredu, vendar večina temu verjame enako, kot verjame Clintonu, da je pomilostil Marca Richa zaradi pravnih argumentov. Demokrati so zato že stopili v ofenzivo in Bushev predlog prikazujejo kot vrnitev usluge bogatim, ki so ga podpirali med predvolilno kampanjo.
Bush bo v svojem govoru zanesljivo poudaril veliko povečanje proračuna ministrstva za šolstvo, saj je izboljšanje šolstva vedno poudarjal kot prvo prednostno nalogo svoje administracije. S tem ko bo povečal sredstva nekaterih ministrstev, pa bo moral Bush nekje drugje proračun krčiti, s čimer se bo izpostavil napadom Demokratske stranke, katere člani bodo zanesljivo izkoristili vsako priložnost za poudarjanje, kako je predsednik zmanjšal sredstva za obnovo cest in podobno. Po napovedih iz Bele hiše bo Bushev nastop podoben vsakoletnim govorom o položaju v uniji, preizkusil pa se bo tudi s predstavljanjem ljudi iz publike, ki bodo služili kot živ primer za njegova prizadevanja. Tako prakso je v zadnjih osmih letih s pridom izkoriščal Clinton, ki pa je bil znan kot mnogo boljši govornik od Busha.
Na srečanju z guvernerji ameriških zveznih držav v Washingtonu obljubil, da si bo njegova administracija prizadevala za čimvečji prenos oblasti iz Washingtona na države. Bush je napovedal ustanovitev delovne skupine, ki bo poiskala načine za večjo pristojnost zveznih držav pri odločanju o porabi zveznih proračunskih sredstev in zmanjšanju centralne regulative iz Washingtona. Busheva zamisel je podobna t. i. "novemu federalizmu", ki ga je skušal uvesti nekdanji predsednik Ronald Reagan. Demokratska večina v kongresu Reaganovih predlogov ni nikoli jemala resno, vendar ima Bush danes več možnosti, saj imajo republikanci večino v obeh domovih kongresa
