"Imela sva dolg pogovor o NMD, pri čemer sem predstavil svoje stališče, kakor ga bom tudi vsem drugim voditeljem, s katerimi se bom srečal, to je, da moramo v času po hladni vojni razmišljati na drugačen način," je dejal Bush in ponovil razmišljanje o nevarnosti orožij za množično uničevanje. Bush noče niti pomisliti na to, da mu zaveznikov ne bi uspelo prepričati v potrebo po NMD, še posebej, ker je pripravljen uničiti odvečne zaloge ameriškega jedrskega orožja. Blair je dejal, da razume ameriške skrbi o orožjih za množično uničevanje in poudaril pomen pogovorov pri iskanju načinov za odpravo teh groženj, ni pa izrazil podpore NMD. Temu se je elegantno izognil, ko je dejal, da se z Bushem nista pogovarjala o konkretnih predlogih.
Velik del pogovora sta voditelja namenila vprašanju Iraka, pri čemer sta po zadnjem bombardiranju radarskih postaj izven območij prepovedi poletov vzbudila kritike in nasprotovanje iz večjega dela sveta, tudi od zavezniških držav. Bush je ponovil trditev, da so sankcije proti Iraku podobne švicarskemu siru in da jih je potrebno narediti bolj učinkovite. "Treba bo najti konsenz v regiji. Colin Powell se je odpravil na Bližnji vzhod, kjer bo zbiral misli in poskušal okrepiti našo misijo, da Sadamu Huseinu jasno povemo, da ne bo teroriziral svojih sosed in razvijal orožja za množično uničevanje," je v zanj značilnem izrazoslovju dejal Bush. To pomeni, da bo Powell pri nekdanjih zaveznikih v Perzijskem zalivu poslušal predloge za oblikovanje učinkovitejšega sankcijskega režima. Blair je dodal, da ne sme biti dvoma v odločenost obeh držav za omejevanje grožnje, ki jo predstavlja Sadam Husein. "To je možakar, ki je pobil tisoče lastnih državljanov, zanetil vojno z Iranom in okupiral Kuvajt. Zelo dobro vemo, da bo razvijal orožja za množično uničevanje, če mu le damo priložnost. Naš spor ni z iraškim ljudstvom, ki trpi pod Huseinovim jarmom, zato moramo zagotoviti, da bodo sankcije prizadele njega," je dejal Blair. Bush pa je zagrozil, da naj si Sadam Husein nikar ne domišlja, da spremembe v sankcijskem režimu pomenijo kakršenkoli signal, da si lahko privošči izzivanje, ker ga bodo pozorno opazovali in v primeru kršitev ustrezno ukrepali.
V zadnjih dneh so se ameriški mediji razpisali o domnevni Kitajski pomoči iraškemu diktatorju pri posodabljanju radarskih sistemov, zaradi česar so ZDA zaprosile za uradno pojasnilo. Bush je na četrtkovi novinarski konferenci zagrozil, da bo Kitajcem treba "poslati sporočilo", če se izkaže, da so kršili resolucije Varnostnega sveta in Iraku dobavljali vojaško tehnologijo. Bush naj bi včeraj dobil pomirjujoč odgovor, v katerem je Kitajska zagotovila, da bo poročila raziskala in če se izkažejo za resnična, zadeve popravila. Na vprašanje, ali verjame, da bodo Kitajci držali besedo, je Bush odvrnil, da je treba zaupati, dokler se ne dokaže nasprotno.
"Premier mi je zagotovil, da bo NATO ostal primarno sredstvo ohranjanja miru v Evropi, jaz pa sem poudaril, da bodo ZDA v zvezi s tem vodile aktivno politiko, skupaj z evropskimi zavezniki," je odgovoril Bush na vprašanje o evropskih silah za hitro posredovanje, ki v ZDA povzročajo skrbi zaradi morebitnega spodkopavanja vloge zveze NATO. Blair je zagotovil, da bodo evropske sile namenjene izključno posredovanju v okoliščinah, ko se NATO kot celota ne bo odločil za tako posredovanje. "Te sile so omejene na mirovne in humanitarne operacije. To ne bo stoječa vojska kot taka. Kot
ustanoviteljica zveze NATO Velika Britanija ne bo nikoli naredila ničesar, kar bi ji škodovalo. Vendar, ko se NATO ne bo hotel vmešavati, moramo imeti na voljo zmogljivosti, da posredujemo v okviru omejenih nalog, ki sem jih omenil," je dejal Blair in ponovil Bushevo mnenje, da je to lahko za NATO le koristno, saj bodo morda zavezniki potem le povečali sredstva za obrambne proračune, za kar si ZDA že nekaj časa prizadevajo.
Bush in Blair se nista mogla izogniti senci nekdanjega predsednika Billa Clintona, ki je imel z britanskim premierom posebej dobre odnose, saj oba politično spadata v levo-sredinsko opcijo. Blair je Bushu zagotovil, da je bil Clintonov prispevek k razreševanju severnoirske krize zelo koristen, vendar Bush za zdaj ne misli iti po Clintonovi poti. "Vprašal sem, če lahko kaj pomagam. Naše stališče glede vsakega mirovnega procesa je, da morata biti za mir pripravljeni obe strani. Če me bo premier zaprosil za pomoč, bom rade volje zastavil ugled ZDA in pomagal," je dejal Bush, Blair pa je prijazno odvrnil, da si za zdaj še ne predstavlja okoliščin, v katerih bi dvignil telefon in ga poklical na pomoč. Na vprašanje, kaj misli o poplavi Clintonovih škandalov, odkar je zapustil položaj, pa je Blair odvrnil, da je Clinton njegov prijatelj in meni, da komentar z njegove strani ne bi bil primeren.
Novinarska konferenca je bila tudi zabavna, saj se je predvsem Bush ponovno potrudil očarati svoje sogovornike. Na vprašanje, kaj imata z Blairom skupnega, je Bush odvrnil, da oba uporabljata zobno pasto colgate, nakar je Britanec z nasmehom dodal: "Zdaj se bodo spraševali, kako ti je to znano, George.". Med drugimi skupnimi točkami so po Bushevem mnenju še ljubezen do športa, dejstvo, da imata oba odlični soprogi in da sta oba ponosna očeta. Na vprašanje, kako bosta njuna povsem različna svetovna in politična nazora vplivala na odnose med državama, je Bush odgovoril, da bo on urejal zadeve v Ameriki, Blair zadeve v Veliki Britaniji, državi pa bosta ohranili posebne odnose. Blair se je strinjal in dodal, da sta državi utemeljeni na skupnih vrednotah, tako da se ideološke razlike lahko hitro presežejo. Po novinarski konferenci so se Bush in prva dama Laura ter Blair s soprogo Cherie odpravili na večerjo, britanski par pa je danes že odletel proti Evropi.