Oba kandidata sta si v soočenju prizadevala za zmerno debato. Za razliko od prvega soočenja pred tednom dni, sta se tokrat izognila osebnim napadom. V tokratnem soočenju so prevladovale zunanjepolitične teme, oba kandidata pa sta bila dokaj podobnega mnenja. Bush je podprl večino zunanjepolitičnih pobud sedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona in podpredsednika Ala Gora. Še posebej je podprl ravnanje ZDA glede krize na Kosovu in Bližnjem vzhodu. "Poskusil bi podobno kot predsednik Clinton," je v zvezi s prizadevanji za posredovanje med Izraelci in Palestinci izjavil Bush.
Gore je poudaril, da so ZDA načeloma na strani Izraela, a ohraniti morajo svojo nevtralnost, če hočejo biti verodostojen posrednik.
Potek televizijskega soočenja po mnenju opazovalcev pomeni novo presenečenje v z zelo močnimi psihološkimi trenutki zaznamovani ameriški predvolilni kampanji. Do sedaj so veljale kot varen teren za bolj izkušenega in intelektualno močnejšega Gore. A njegova prevelika samozavest v prvem televizijskem soočenju se je izkazala za napako. Mnogim gledalcem se je Gore zdel preveč aroganten in napadalen, zato so mu njegovi svetovalci tokrat naložili strogo zadržanost. A to je sicer spretnega debaterja v drugem soočenju oviralo pri izražanju svojih stališč. V nasprotju s tem je Bush deloval bolj sproščeno.
Bo pa imel Gore še eno priložnost, da bo dokazal svoje debatne sposobnosti - prihodnji torek se bo namreč z Bushem v Saint Louisu pomeril še v tretjem in morda odločilnem televizijskem soočenju. Odločilnem tudi zaradi tega, ker bosta morala oba predsedniška kandidata odgovarjati na vprašanja gledalcev.
