Butros Gali naj bi se oktobra 1990 sestal z ruandskim veleposlanikom v Egiptu Celestinom Kabandom, ki ga je zaprosil, naj posreduje pri vladi v Kairu, da odobri izvoz orožja. The Observer piše, da je 12 dni po srečanju resnično prišlo do prodaje orožja v ruandsko prestolnico Kigali, medtem ko so vse zahodne države zaradi strahu pred kršitvami človekovih pravic zavrnile prodajo orožja v to afriško državo. Po podatkih britanskega tednika naj bi Egipt prodal Ruandi orožje v vrednosti 25 milijonov ameriških dolarjev, v pošiljki pa so bile granate, minometi, puške in strelivo.
Butros Gali je na vprašanje o vpletenosti v prodajo orožja odgovoril, da je bil v tej zadevi le "katalizator" in da ni verjel, da lahko nekaj tisoč pušk spremeni stanje. Kot še piše The Observer, je nekdanji generalni sekretar ZN zatrdil, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil genocid v Ruandi, vendar za to ni prejel pričakovane podpore z Zahoda.