Naslovnica

Cariniki ZRJ na črnogorskih mejah

Beograd, 15. 02. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Po neuradnih podatkih naj bi se jugoslovanski cariniki v prihodnjih desetih dneh vrnili na pet črnogorskih mejnih prehodov na meji te republike s Hrvaško, Albanijo in BiH. Že od 12. februarja pa so na administrativni meji Srbije s Kosovom in Črno goro nadzorne točke, na katerih bo ocarinjeno vse blago tujega porekla, prihodek od carin pa bo šel v proračun ZRJ. S tem naj bi cariniki preprečili tihotapljenje in sivo ekonomijo.

Za vrnitev jugoslovanskih carinikov na črnogorske državne meje se je dogovoril predsednik ZRJ Vojislav Koštunica na nedavnem srečanju s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem in črnogorskim premierom Filipom Vujanovićem. Jugoslovanski cariniki naj bi sprva skupaj s črnogorskimi kolegi nadzorovali promet blaga na črnogorski meji s Hrvaško, BiH in Albanijo, kar naj bi bil "začetek vrnitve dela pristojnosti zvezne države na ozemlje Črne gore". Črna gora je sicer pred letom dni oblikovala lastno carinsko upravo, predpisala carinske stopnje in postavila svoje carinike na državne meje.

Zvezna carinska uprava (SUC) je po odredbi vlade ZRJ v ponedeljek postavila nadzorne točke na administrativni meji Srbije s Kosovom in Črno goro, na katerih bodo izvajali enake ukrepe carinskega nadzora kot na "pravih" mejnih prehodih. Na teh točkah bo ocarinjeno vse blago tujega porekla, prihodek od carin pa bo šel v proračun ZRJ. Direktor SUC Vladimir Begović je na torkovi novinarski konferenci pojasnil, da imata Srbija in Črna gora različne carinske stopnje in različni uvozni režim, torej "tudi različne interese pri zaščiti lastne proizvodnje".

Te nadzorne točke so pravzaprav uvedli že v času režima nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića, vendar so jih nove oblasti oktobra lani odpravile. Begovič je pojasnil, da je šlo za politični sklep, katerega namen je bil vzpostaviti sodelovanje s Črno goro oziroma vrniti funkcije zvezne države po veljavni ustavi na območju te republike, četudi je bilo znano, da pride največ pretihotapljenega blaga prav iz te smeri. Ta poskus ni uspel in od tedaj je bila blagajna ZRJ prikrajšana za precejšnja sredstva iz naslova carinskih prihodkov.

Povprečna carinska stopnja v Črni gori je nekaj manj kot 5 odstotkov, v ostalem delu ZRJ pa 15,45 odstotka. Najvišja carinska stopnja v Črni gori znaša 15, po jugoslovanski carinski tarifi pa 40 odstotkov. Vlada ZRJ pripravlja novo carinsko tarifo, ki naj bi bila sprejeta do konca marca in po kateri naj bi bila povprečna carinska stopnja zmanjšana na približno 5 odstotkov.

Podpredsednik črnogorske vlade Asim Telačević je povedal, da bo Črna gora še naprej carinila uvoženo blago po republiških predpisih. Telačevič je odločno zanikal vsakršno možnost, da bi Črna gora spremenila svojo carinsko politiko. Direktor črnogorske carinske uprave Miodrag Radusinović pa je za beograjski dnevnik Danas komentiral izjavo Vladana Begovića, da so najnovejši carinski ukrepi "ekonomska poteza"

  • Vrtna garnitura Fiesta
  • Bencinska kosilnica PowerED
  • Žar na oglje Sunset
  • Letna kuhinja Too much
  • Sensum Lounge set
  • Paviljon Lucca 4x3m
  • Senčnik Toscana
  • Vrtni ležalnik Diana
  • Akumulatorska kosilnica Scheppach
  • Robotska kosilnica Worx
  • Nadstrešek Andy
  • Makita set orodij