Po prihodu na beograjsko letališče Del Pontejeva ni dajala izjav. Takoj so jo odpeljali v hotel, kjer so poskrbeli za stroge varnostne ukrepe. V okviru tridnevnega obiska se bo Del Pontejeva srečala tudi z jugoslovanskima ministroma za zunanje in notranje zadeve Goranom Svilanovičem in Zoranom Živkovičem ter s pravosodnim ministrom Momčilom Grubcem.
Prav srečanje Del Pontejeve s Koštunico je vzbudilo veliko pozornosti v srbski prestolnici, zlasti po prvotnih izjavah jugoslovanskega predsednika, da se ne namerava sestati z njo, zaradi česar je bil deležen kritik tudi s strani nekaterih drugih vodij vladajoče Demokratske opozicije Srbije (DOS). Te izjave so časovno sovpadale z njegovim srečanjem z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, ki bi ga glavna tožilka rada čimprej videla v zaporu haaškega sodišča.
Koštunica je zatem nekoliko popustil in dejal, da ne izključuje možnosti srečanja s tožilko, 18. januarja pa je na redni konferenci za novinarje v Beogradu zatrdil, da se bo vsemu navkljub sestal z njo in povedal: "Nisem nameraval sprejeti Carle Del Ponte, ker sem zaseden, pa tudi zato, ker imamo ljudi, ki imajo večje pristojnosti za ukvarjanje s temi vprašanji. Toda na spremembo moje odločitve je vplivalo več stvari." Koštunica je na omenjeni novinarski konferenci najprej omenil "afero in veliko sramoto" v zvezi z uporabo osiromašenega urana, "kar je resna stvar in test za haaško sodišče". Kot drugo stvar, o kateri bi se rad pogovarjal z glavno tožilko, je naštel domnevni pokol albanskih civilistov v kosovski vasi Račak januarja 1999, ki naj bi bil povod za poznejše bombardiranje Jugoslavije. Kot tretji razlog pa je navedel zapečatene obtožnice, ki naj bi jih tožilka prinesla s seboj v Beograd. Koštunica je izpostavil, da so take obtožnice "sramota za vse tiste, ki že stoletja vedo, kaj je pravo" in da jih bo "zato dal na razpolago naši vladi, parlamentu, pa tudi javnosti".
Jugoslovanski predsednik sicer meni, da bo ZRJ morala sodelovati s haaškim sodiščem, izpostavlja pa, da mora biti to sodelovanje "pravno in politično omejeno". Pravno zaradi postopka, po katerem deluje to sodišče, in zaradi "nedvoumne pristranskosti". Politično pa zaradi številnih problemov, s katerimi se sooča Jugoslavija, od kosovskega problema, krize na jugu Srbije, nerešenih odnosov med Srbijo in Črno goro, pa vse do hudega gospodarskega položaja. "V takih razmerah ne sme biti prioriteta nekaj, kar bi lahko destabiliziralo državo," je Koštunica sklenil svoje razmišljanje o sodelovanju s Haagom.
Jugoslovanski predsednik se je "haaške teme" dotaknil tudi v pogovoru za zadnjo številko beograjskega tednika NIN in povedal: "V drugačnih razmerah bi lahko bil Haag tema številka ena za našo državo. Toda v položaju, ko smo po volitvah 24. septembra (na katerih smo ob presenečenju celega sveta zmagali) odkrili, da oblast v eni zvezni enoti trdi, da ne obstaja država, v kateri živimo, je to za nas velik problem. Zdaj imamo seveda še druge pomembnejše naloge, kot so socialni problemi, pa tudi dejstvo, da se znotraj same DOS načenjajo nekatera druga vprašanja, kot je vprašanje Vojvodine in njenega državnega ali kvazidržavnega statusa. Za nekoga, ki ima prvenstveno nalogo, da skrbi za ozemeljsko nedotakljivost in celovitost države, to pa je mišljeno z mojo nalogo, so taka vprašanja bolj pomembna kot katerakoli druga", je izpostavil Koštunica.
Beograjski mediji so povzeli izjavo Carle Del Ponte v včerajšnji številki pariškega časnika Figaro, da se nadeja srečanja s Koštunico in da mu namerava izročiti dokumentacijo o tajnih obtožnicah proti Srbom, ki se nahajajo na ozemlju ZRJ. Glavni namen njenega obiska v Beogradu pa naj bi bil, da Koštunica privoli v sodelovanje v zvezi z aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, povzema Politika pariški Figaro. Današnji beograjski časniki so objavili seznam 82 oseb iz Jugoslavije in BiH, proti katerim še vedno veljajo sankcije ZDA. Med njimi je 23 ljudi iz ZRJ in BiH, ki so obtoženi vojnih zločinov in do katerih za zdaj preiskovalci haaškega sodišča ne morejo priti. Za obtožence iz BiH v Haagu sicer domnevajo, da se nahajajo na ozemlju Srbije. Poleg Miloševića so na seznamu širši javnosti najbolj znani predsednik Srbije Milan Milutinović, nekdanji obrambni minister ZRJ Dragoljub Ojdanić, nekdanji podpredsednik zvezne vlade Nikola Šainović, nekdanji predsednik Republike srbske Radovan Karadžić, nekdanji vojaški poveljnik v Republiki srbski Ratko Mladić, nekdanji poveljnik vojske t.i. Republike Srbska krajina Milan Martić itd.