FOTO: Nekoč so v Aziji vladali, zdaj se borijo za preživetje

Še pred stoletjem so bili vladarji v gozdovih od Črnega morja, Indijskega oceana do Sumatre. Zdaj so na robu preživetja. In, žal, prst lahko znova uperimo v človeka.

Danes je mednarodnih dan tigrov, teh čudovitih največjih mačk na svetu z značilnim oranžnim kožuhom s črnimi progami. Dan tigrov smo prvič slavili leta 2010, ko so na mednarodnem vrhu zgroženo ugotovili, da je v zadnjem stoletju izginilo 97 odstotkov tigrov. Še posebej na svetovni dan različne organizacije opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo (poleg večine ogroženih živali) tudi tigri - od izgube življenjskega prostora, podnebnih sprememb in divjega lova zaradi krzna ali tradicionalne medicine.

Življenjski prostor izgubljajo zaradi izsekavanja gozdov za kmetijsko in industrijsko rabo ter za rast naselij. Tako mora tiger za svoj prostor boriti s človekom, kar seveda vodi v konflikte. Tigri napadajo živino, kmetje so uprejo z maščevalnim pobijanjem. Vse huje je tudi zaradi podnebnih sprememb. Zaradi dvigovanja morske gladine so ogroženi gozdovi mangrov, ki so zavetje za številne vrste, tudi tigre. Najbolj neposredna grožnja tigrom pa je divji lov - praktično vsi deli romajo na črni trg za rabo v tradicionalni medicini, prav tako pa deli v določenih azijskih kulturah predstavljajo statusni simbol. Najhuje je, ko divji lovci ubijejo mamo tigrico, saj imajo mladiči praktično nične možnosti za preživetje. Če ubijejo samca, lahko to vodi v borbe med drugimi samci za izpraznjen teritorij, kar spet posledično lahko vodi v nove smrti.

Nekoliko bolje vendarle je

Po vztrajnem padanju števila, ima Svetovni sklad za živali (WWF) vzpodbudne novice, da se vendarle nekoliko popravlja, a še zdaleč vrsta ni rešena. V divjini po trenutnih ocenah živi okoli 3890 tigrov.

Tiger je največji in verjetno tudi najnapadalnejši član mačje družine. Pri lovu se zanaša na vid in sluh, manj na voh. So samotarji, plen zalezujejo. Naenkrat lahko zaužijejo okoli 40 kilogramov mesa. Samica ima na vsake dve leti v povprečju do štiri mladiče. Umrljivost mladičev je velika, saj jih polovica ne dočaka dveh let. Po opisu WWF tigri neodvisnost dosežejo pri dveh letih, spolno pa samice dozorijo pri treh do štirih letih, samci pa pri štirih do petih letih. Tigri lahko živijo tudi do 20 let. Tigri imajo velik teritorij, velikost je odvisna od plena. Svoje območje redno označuejo. Tigri z lovom vzdržujejo zdrav ekosistem, zato je tudi za ljudi dobro, da tigre rešimo pred izumrtjem.

Podvrste: najbolje gre bengalskim tigrom

Tigre delimo v šest podvrst: sumatranski tiger, sibirski (ali amurski) tiger, bengalski tiger, indokitajski (ali indonezijski) tiger, južnokitajski tiger in malezijski tiger. Največji med temi je sibirski - odrasel samec lahko tehta tudi 300 kilogramov, najmanjši sumatranski tiger pa okoli 140 kilogramov.

Za sumatranske tigre, poleg tega, da so najmanjši, je značilen tudi temnejši in izrazito progast kožuh. Je kritično ogrožen, saj jih živi le še okoli 400. Ogroža jih predvsem izsekavanje gozdov na Sumatri. Če se krčenje življenjskega prostora in divji lov ne bosta omejila, jim grozi enaka usoda kot njihove bratrance - javanske in balijske tigre. Zadnjega predstavnika slednje vrste so ubili 1937, javanski pa so izumrli v 70 letih prejšnjega stoletja. V Indoneziji sicer obstajajo visoke finančne in zaporne kazni za uboj tigra, a črni trg za dele te velike mačke ostaja.

Kritično ogroženi so tudi južnokitajski in malezijski tigri. Malezijski tigri so dolgo časa veljali za indonezijske, dokler leta 2004 raziskave DNK niso pokazale, da gre pravzaprav za različno podvrsto. Njihov življenjski prostor je omejen na malezijski polotok in južni del Tajske. V divjini jih je po podatkih WWF od 250 do 340.

V začetku 50 let prejšnjega stoletja je bilo v divjini še okoli 4000 južnokitajski tigrov. V nekaj desetletjih so jih pobili in jih praktično iztrebili. Kitajska vlada je lov prepovedala leta 1979, a leta 1996 je bilo v divjini le še od 30 do 80 teh tigrov. Danes je ta vrsta po klasifikaciji znanstvenikov ''funkcionalno izumrla'', saj teh tigrov v divjini v zadnjih 25 letih niso videli več. Okoli 65 teh živali živi v ujetništvu.

Nekoliko bolje se godi sibirskim in indokitajskim tigrom. Slednjih je v divjini okoli 350. Po navedbah WWF naj bi se jim najbolje godilo na mejnem območju med Tajsko in Mjanmarjem, ker živi okoli 250 predstavnikov te podvrste.

Sibirski tigri so poseljevali skrajni vzhod Rusije, sever Kitajske in Korejski polotok. V 40 letih prejšnjega stoletja jih je lov pripeljal do roba izumrtja, saj jih je v divjini ostalo le okoli 40. Podvrsto so rešili, ko je Rusija, kot prva država na svetu, popolnoma zaščitila tigre. V nekaj desetletjih je populacija zrasla do okoli 500. Trenutno je populacija stabilna in šteje okoli 540 članov. Tigri naseljujejo območja v sibirskih provincah Primorski in Khabarovsk, na meji s Kitajsko in morda tudi v Severni Koreji, navaja WWF. Sibirski tigri imajo med vsemi največje teritorije, saj je na njihovih območjih manj plena.

Bengalski tigri, ki jih najdemo predvsem v Indiji, pa tudi v Bangladešu, Nepalu, Butanu, na Kitajskem in v Mjanmarju, pa so med vsemi najuspešnejši, saj jih je v divjini okoli 2500. K njihovi ohranitvi je najbolj prispevala ustanovitev indijskih rezervatov za tigre.