FOTO: Tu se sklene krog: iz odpadkov pridobijo kompost ali gorivo

Obiskali smo kraj, kjer končajo naše smeti, predvsem biološki odpadki (ki jih zbiramo v rjavem zabojniku) in preostanek mešanih komunalnih odpadkov (odpadki v črnem zabojniku).

A to ni njihov konec, saj jih predelajo - nekatere smeti postanejo biogorivo in biometan, iz katerih nastane električna energija, spet druge kompost, ki ga lahko na vrtu uporabimo za pridelavo nove hrane. Krog je sklenjen.

Barve s pomenom

V ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) vozijo smeti iz kar 43 slovenskih občin, kar pomeni, da v center vozijo odpadke kar tretjine prebivalcev Slovenije.

Delovati je začel leta 2015, sestavljajo pa ga novo odlagalno polje, čistilna naprava za izcedne vode, ključni del centra pa so trije objekti, v katerih poteka mehansko-biološka obdelava odpadkov. V teh objektih se obdelujeta dve vrsti odpadkov: ločeno zbrani biološki odpadki in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. Sprejeti in sortirani so tudi kosovni odpadki, pojasnjujejo na ljubljanski Snagi.

Prvo, kar nam pade v oči, so seveda velikost stavb in pa žive barve, ki pa imajo svoj pomen. Kot so nam pojasnili, so objekti za predelavo bioloških odpadkov zaradi bioloških procesov, ki se tam dogajajo, v toplih barvah, objekti za mešane odpadke oziroma za mehansko obdelavo odpadkov pa v hladnih modrih in zelenih odtenkih.

Prej je šlo več ali manj vse na deponijo, zdaj pa z mehansko obdelavo odpadkov izluščijo vse uporabne snovi za recikliranje in surovine za pripravo trdnega goriva. Po obdelavi na odlagališče Barje roma le 4,9 odstotka ostankov odpadkov, na obhodu po centru razloži Vanja Fabjan in doda, da iz mešanih odpadkov najprej poberejo vse, kar tam ne bi smelo biti - embalažo, kovino in podobno ter kamenčke in steklene delce in prav to slednje je v omenjenih slabih petih odstotkih. Iz vsega ostalega pa nastane gorivo, ki je po vrednosti primerljivo z rjavim premogom.

Na Snagi Ljubljana so povedali, da kar 95 odstotkov na videz nekoristnih mešanih odpadkov po predelavi uporabijo kot surovine za recikliranje ali gorivo. Žerjavisti odpadke z vodeno roko preusmerjajo na tekoče trakove za mehansko obdelavo. Med drugim na trakovih separatorji izločajo odpadke na podlagi njihovih lastnosti.

Separatorji izločijo različne vrste plastike, papir in druge koristne snovi, aluminij in druge kovine, magneti poberejo železo. Vse izločene snovi potujejo v tovarne za recikliranje, česar pa ni mogoče reciklirati, predelajo v gorivo.

In kaj so mešani komunalni odpadki? V črni zabojnik spadajo plenice in higienski vložki, mačji pesek, ohlajen pepel, vrečke iz sesalca, tkanine, usnje in šiviljski odpadki, fotografije, kasete, filmi, pluta, guma, keramika, porcelan in klasične žarnice z žarilno nitko, izolacijsko in avtomobilsko steklo, naštevajo na Snagi.

Iz bio v bio

Pri obdelavi bioloških odpadkov uporabljajo enake postopke, kot se odvijajo v naravi, a proces je seveda tu hitrejši in brez prisotnosti kisika. V reaktorjih s pomočjo bakterij poteka anaerobna fermentacija. V vsakem fermentorju so mešala, ki približno tri tedne zelo počasi premikajo oziroma vrtijo odpadke, ki se brez prisotnosti kisika razkrajajo.

Pri tem nastaja veliko plina, ki ga zajemajo v velik rumen balon. Biometan nato uporabljajo za proizvodnjo elektrike in toplote. Energijsko je center na letni ravni z energijo samooskrben (seveda na dnevni ravni prihaja do pomanjkanja, včasih pa tudi do povečanih količin energije).

Po treh tednih razkrojeni odpadki zapustijo fermentor in potujejo v naprave, ki zgnite odpadke ožamejo oziroma dehidrirajo, pojasnjujejo na Snagi. Tako dobijo suho snov, ki jo v zorilnem delu še nekaj tednov prezračujejo. Po treh mesecih pa biološki odpadki končno postanejo kompost.

Kaj spada in kaj ne spada v zabojnike z biološkimi odpadki in preostankom in zakaj je to pomembno?

Predvsem je pri bioloških odpadkih pomembno, da smo pazljivi, kaj vržemo v zabojnik. Če so odpadki pravilno zbrani, lahko iz njih naredijo visokokakovosten kompost, primeren za na vrt ali njivo.

Spomnimo, kaj spada in kaj ne v zabojnike z bio odpadki. V rjave zabojnike odlagamo zelenjavne in sadne odpadke, jajčne lupine, kavno usedlino, pokvarjene prehrambene izdelke, ostanke hrane in gnilo sadje ali zelenjavo, papirnate robčke, brisače in papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo od lončnic, rože in plevel ter steljo malih rastlinojedih živali.

V rjavi zabojnik pa NE spadajo cigaretni ogorki, kosti, plenice in higienski vložki (to spada med preostale odpadke), mačji pesek (preostali odpadki), tekstil, usnje, gume, mrtve živali, zdravila, kemikalije, maščobe ali odpadno kuhinjsko olje (kar spada med nevarne odpadke), naštevajo pri ljubljanski Snagi.

Kot smo lahko videli in kar je razvidno tudi iz zgornje fotografije, je problematično tudi to, če biološke odpadke v zabojnike odlagamo v plastičnih vrečkah. Te se seveda v postopku ne predelajo in tako je že skoraj gotov kompost poln plastičnih vrečk, zato ga morajo še presejati. Pri Snagi tako svetujejo, da biološke odpadke zbiramo v papirnatih, biorazgradljivih polietilenskih ali pa biorazgradljivih vrečkah iz koruznega ali drugega rastlinskega škroba.