Gozdovi se krčijo, v zadnjih 25 letih smo 'izgubili' 129 milijonov hektarjev

Površina gozdov na svetu se je v zadnjih 200 letih zmanjševala, izrazito so se krčili predvsem tropski in subtropski gozdovi, je pred evropskim tednom gozdov, ki se bo začel v ponedeljek, objavil državni statistični urad. Med letoma 1990 in 2015 se je površina gozdov na svetu zmanjšala za 129 milijonov hektarjev.

Površina gozdov v EU se je v zadnjih 25 letih povečala za devet odstotkov in je v letu 2015 predstavljala okrog štiri odstotke svetovnih gozdnih površin. Zaradi močnega vpliva človeka so listopadni gozdovi zmernega pasu vrstno že precej osiromašeni. V 2015 jih je bilo 87 odstotkov delno spremenjenih, devet odstotkov je bilo gozdnih plantaž, štirje odstotki gozdov pa so bili v izoliranih žepih še naravni.

Evropski gozdovi postajajo ranljivejši tudi zaradi čedalje večjega števila invazivnih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšuje pa se tudi njihova biotska raznovrstnost. Po nekaterih ocenah so se v severni in južni Evropi v zadnjih 30 letih za tretjino zmanjšale populacije nekaterih splošno razširjenih gozdnih ptic.

V Sloveniji kar 71 avtohtonih drevesnih vrst

Za Slovenijo je značilen visok delež gozda z naravno in pestro sestavo, 71 izmed vseh drevesnih vrst je avtohtonih, od teh je 10 vrst iglavcev. V severni Evropi na primer raste komaj nekaj nad 20, v Veliki Britaniji pa nekaj nad 30 avtohtonih drevesnih vrst.

Po podatkih Zavoda za gozdove sta v letu 2015 med drevesnimi vrstami pri nas prevladovali bukev (32 odstotkov) in smreka (31 odstotkov), sledili pa so drugi trdi listavci (osem odstotkov), jelka (osem odstotkov), hrast (sedem odstotkov) in bor (šest odstotkov).

Vrstna pestrost kaže na dobro ohranjenost slovenskih gozdov, za katere je značilna tudi velika biotska raznovrstnost - na gozd je vezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz drugih živalskih skupin.

Drevesa so največji in najstarejši kopenski organizmi na svetu. Prva drevesa, imenovana Archaeopteris, so se pojavila pred 370 milijoni let, najstarejša danes še živeča drevesna vrsta, katere starost presega 200 milijonov let in ki jo zato imenujemo tudi živi fosil, pa je dvokrpi ginko.

Med najvišja drevesa in tista z najdaljšo življenjsko dobo spadajo gorske sekvoje ali mamutovci, ki zrastejo tudi do 110 metrov v višino. Okamneli ostanki dokazujejo, da je včasih v Evropi, Severni Ameriki in severni Aziji raslo celo več kot 40 različnih vrst sekvoj, do danes pa sta se ohranili le dve vrsti, ki avtohtono rasteta v Kaliforniji. Sekvoje najdemo tudi pri nas, najbolj znana je Hincejeva sekvoja pri Ptuju, ki je stara približno 150 let.

Drevesom in gozdovom se pripisuje velik pomen že od starodavnih časov. Pri Rimljanih, Keltih in Slovanih je bil znan kult čaščenja dreves posebnih oblik, ki so bila zanje sveta. Zaradi raznolikih vlog, ki jih gozdovi opravljajo, pa je njihov pomen danes morda celo še večji. Njihovo pomembnost in zavedanje o tem med drugim lahko izraža število varovanih gozdnih površin v okviru svetovne Unescove dediščine.

Površina varovanih območij, teh je skupaj 1073, pokriva 75 milijonov hektarjev, izmed teh jih je bilo v letu 2015 110 uvrščenih v kategorijo gozdne znamenitosti. Slovenija ima v okviru Unesca zavarovana štiri območja.

Nazadnje, letos, so bili na Unescov seznam kot četrto območje uvrščeni gozdovi dveh slovenskih gozdnih rezervatov Snežnik - Ždrocle (na Notranjskem) in Pragozd Krokar (na Kočevskem) s skupno površino 868 hektarjev. S tem sta bila priznana posebna vrednost in izjemen razvoj bukovih ekosistemov pri nas po zadnji ledeni dobi.