Čas za Zemljo

Jedrska energija ima svoje mesto v gospodarskih velesilah. Kako (ne)potrebna je v resnici?

Ljubljana, 25. 04. 2017 06.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Anja Intihar
Komentarji
99

Mineva 31 let od nesreče v Černobilu, ki velja za eno najhujših katastrof v zgodovini jedrske energije. Mnenja o (ne)pogrešljivosti tovrstne energije se tako zakrešejo vsaj vsakega 26. aprila. V Evropi je trenutno 184 jedrskih elektrarn, nekatere države jih zapirajo, druge gradijo. Tako kot vsaka stvar ima tudi jedrska energija svoje prednosti in slabosti.

31 let mineva od najhujše nesreče v zgodovini jedrske energije. V elektrarni Černobil pri mestu Pripjat v Ukrajini je zaradi spleta številnih okoliščin 26. aprila 1986 eksplodiral jedrski reaktor. Radioaktivni delci so se razširili po vsej vzhodni Evropi do Skandinavije, Velike Britanije, celo na vzhod ZDA, radioaktiven dež je padal tudi v tako oddaljenih državah, kot je Irska. Najbolj prizadete so bile Ukrajina, Belorusija in Rusija, ki so prejele 63 odstotkov jedrskega onesnaženja iz Černobila.

Poročilo Združenih narodov (ZN) navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z rakom ščitnice, ocenjeno pa je, da naj bi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo, umrlo do 9.000 ljudi.

Nesreča je takrat sprožila številne bojazni o varnosti jedrske energetike in vprašanja se odprejo vedno znova vsaj vsakega 26. aprila, ko svet obeležuje obletnico "največje okoljske katastrofe v zgodovini človeštva", kot so jo poimenovali pri ZN. Tudi zadnja leta jedrskim elektrarnam žal niso prizanesla, spomnimo se samo leta 2011, ko je zaradi močnega potresa in cunamija prišlo do nesreče v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Parlamentarna preiskava je leto dni kasneje razkrila, da nesreča ni bila samo posledica potresa in cunamija, temveč predvsem človeških napak.

Po podatkih Inštituta za jedrsko energijo je v Evropi 184 jedrskih elektrarn.
Po podatkih Inštituta za jedrsko energijo je v Evropi 184 jedrskih elektrarn. FOTO: iStock

Jedrska energija DA ali NE?

Po podatkih Inštituta za jedrsko energijo je v Evropi 184 jedrskih elektrarn, največ od tega v Franciji (58), Rusiji (33) in Ukrajini ter Veliki Britaniji (15). Leta 2015 je 13 držav vsaj četrtino energije pridobilo iz jedrskih elektrarn. Vprašanje, ali potrebujemo jedrsko energijo, je torej na mestu.

Nemčija načrtuje ukinitev jedrskih elektrarn do 2022, Švica naj bi jih med letoma 2019 in 2034 zaprla pet, a na drugi strani nekatere države v gradnje novih elektrarn investirajo vedno več denarja. Lani so pričeli graditi 10 nuklearnih reaktorjev na Kitajskem, dva več kot leto poprej, enega v Indiji, Pakistanu, Rusiji, Južni Koreji in ZDA, v Franciji trenutno gradijo en reaktor, kar 60 na Kitajskem, sedem v Rusiji.

"Treba je razumeti, da je jedrska energija vir, ki pokriva potrebe po pasovni električni energiji z visoko razpoložljivostjo skozi vse leto. Elektrarne, ki danes obratujejo, so nesporno tudi generator dodane vrednosti in dobička, s katerim lahko energetski sektor izvaja ostale projekte in vlaga naprej – v tem je velika vrednost jedrske elektrarne. Globalno pa je predvsem v razvijajočem se svetu jedrska energija eden osrednjih virov in novogradnje so nekaj vsakdanjega predvsem v gospodarskih velesilah, kot so Kitajska, Indija, Južna Koreja in Brazilija," pravijo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK).

"Energetska lakota je v svetovnem merilu tako velika, da nobenega od virov ni možno zanemariti, lahko se samo sprašujemo, kako jih najbolj optimalno, okoljsko sprejemljivo in varno izrabiti. To velja tudi za jedrsko energijo in to navsezadnje potrjujejo tudi številne nacionalne strategije v svetu. Te se nekoliko razlikujejo, predvsem v Evropi. Tako imamo države, kot so Francija, Velika Britanija, Španija, Švedska, Belgija, Slovaška, ki se močno opirajo na jedrsko energijo, pa tudi države, kot so Danska, Avstrija, Irska, Norveška, ki tovrstne energije ne uporabljajo. To je pač izbira evropskih držav glede na specifične okoliščine in naravne danosti, ki ji imajo. V zadnjem času izstopa Nemčija, ki je glavna nosilka obnovljivih virov energije, čeprav še vedno uporablja tudi jedrsko," upravičujejo "svoj" obstoj v Krškem.

Da brez nje ne moremo, se strinja tudi jedrski fizik Matej Lipoglavšek in kot prednosti navaja nizko ceno (proizvodna cena električne energije iz NEK je okoli 28 evrov za megavatno uro) ter dejstvo, da ne proizvaja CO2. "A vsaka proizvodnja tolikšne količine energije obremenjuje okolje. Tu rešitve ni," dodaja. "In ob normalnem delovanju jedrskih elektrarn so vplivi na okolje zanemarljivi."

Jedrska elektrarna v Krškem je vsa dosedanja preverjanja varnosti dobro prestala.
Jedrska elektrarna v Krškem je vsa dosedanja preverjanja varnosti dobro prestala. FOTO: NEK

Organizacija Greenpeace si na drugi strani prizadeva, da bi Slovenija pravočasno in odgovorno prešla na energetski sistem, ki bi popolnoma temeljil na zmanjšanju porabe energije, njeni učinkoviti rabi in obnovljivih virih, kot so voda, veter, sonce. "Jedrska tehnologija je tehnologija v upadu. Elektrarne gradijo podjetja, ki lahko trpijo izgube in podražitve projektov," pravijo v okoljski organizaciji. "Edini dve nuklearki, ki se trenutno gradita v Evropi (Flamanville in Oilkiluoto) se gradita z večletnimi zamudami, nenehnimi podražitvami, zaradi katerih staneta že več kot osem milijard evrov," so ostri.

"Tudi v Sloveniji se je omogočilo podaljšanje življenjske dobe NEK za 20 let. Namesto zapiranja čez šest let bi lahko sedaj nuklearka obratovala do leta 2043. In nerazumljiv je nedavni sklep Agencije RS za okolje, ki pravi, da za takšno spremembo NEK ne potrebuje opraviti presoje vpliva takšne spremembe na okolje," dodajajo.

V krški elektrarni pravijo, da je njihov vpliv na okolje minimalen. "Poročila nadzora potrjujejo, da so bili med obratovanjem elektrarne vsi vplivi na okolje daleč pod upravnimi omejitvami. Leta 2015 je bila ocenjena vrednost sevalnih vplivov (letne efektivne doze) na prebivalstvo v neposredni okolici 0,00018 milisiverta, kar je 0,008 odstotka naravnega ozadja, ki ga povzročata radioaktivnost v zemlji in sevanje iz vesolja (2,37 milisiverta). Povprečen prebivalec Slovenije je zaradi medicinskih preiskav ob tem prejel dozo 0,7 milisiverta. Dodatno ovrednotenje ravnanja z okoljem pomeni vsakoletna zunanja presoja skladnosti delovanja NEK z okoljskim standardom ISO 14001," navajajo.

Letno v Krškem nastane okrog 35 kubičnih metrov odpadkov

Na vprašanje, kako obvladljivi so odpadki in koliko je pri slednjih še manevrskega prostora, odgovarjajo: "Vsi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki (NSRAO), ki so nastali med obratovanjem, so v skladu z mednarodnimi standardi pakirani v pakete sode in uskladiščeni v začasnem skladišču v elektrarni. Med te odpadke sodijo koncentrat izparilnika in usedline zbiralnikov odpadne reaktorske hladilne vode, izrabljeni ionski izmenjevalniki, izrabljeni filtri, zaščitna oblačila. Nastajajo tudi specifični odpadki, ob peskanju strojne opreme, aktivno oglje, ki se uporablja pri prezračevalnih sistemih, mazalna olja in različna topila. Letno jih nastane okoli 35 kubičnih metrov, kar ni niti pol tisočine vseh nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji. Njihovo prostornino zmanjšujemo s sortiranjem in koncentriranjem ter taljenjem in sežigom pri zunanjem izvajalcu."

V zaključni fazi izgradnje je sicer rekonstrukcija manipulativnega prostora za radioaktivne odpadke, kamor bodo namestili dodaten zbiralnik odpadne reaktorske hladilne vode ter iz začasnega skladišča prestavili tehnološko opremo za obdelavo, kot je visokotlačna stiskalnica, in opremo za meritve radioaktivnih odpadkov.

Matej Lipoglavšek pravi, da o odpadkih pravzaprav nima smisla razpravljati, saj so "izključno politična tema. S strokovnega stališča problema odpadkov ni. So pa seveda problem potencialne nesreče, ki pa jih nikoli ne moremo povsem izključiti."

Letno v Krškem nastane okoli 35 kubičnih metrov odpadkov, kar ni niti pol tisočine vseh nevarnih odpadkov, ki nastanejo pri nas.
Letno v Krškem nastane okoli 35 kubičnih metrov odpadkov, kar ni niti pol tisočine vseh nevarnih odpadkov, ki nastanejo pri nas. FOTO: iStock

Černobil, Fukušima, Otok treh milj ...

In smo spet na začetku - pri nesrečah, ki bolj kot karkoli zakrešejo mnenja o (ne)potrebi obstoja jedrskih elektrarn.

V Sloveniji področje zagotavljanja jedrske varnosti urejajo Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter podzakonski akti, delovanje elektrarne pa upravno nadzoruje Uprava RS za jedrsko varnost. V mednarodnem prostoru je elektrarna zavezana standardom in preverjanju mednarodnih organizacij, kot so MAAE (Mednarodna agencija za atomsko energijo), WANO (Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn) in EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo).

"V primeru napak in nesreč pusti jedrska energija katastrofalne in trajne posledice za ekosisteme in ljudi. To tveganje se danes povečuje," pravijo v Greenpeace Slovenija. "Pospešena gradnja jedrskih reaktorjev se je dogajala v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, danes smo torej soočeni s čedalje starejšimi reaktorji, kjer se dovoljuje obratovanje prek začetno načrtovane življenjske dobe. V Evropi, če ne upoštevamo Rusije, je približno tretjina reaktorjev starejših od njihove načrtovane obratovalne dobe in le peščica bo zaprta v bližnji prihodnost, večina naj bi obratovala še vsaj 20 let."

V vseh dosedanjih preverjanjih mednarodnih organizacij je bila varnost NEK ocenjena kot zelo dobra, so dejali v krški nuklearki.

V NEK odgovarjajo, da so se na področju komercialne uporabe jedrske energije zgodili tudi neljubi dogodki oz. nesreče. "Ti dogodki so bili lekcije in nekakšen razvojni impulz, da smo na področju jedrske operative napredovali in sprejemali ukrepe za varnejše obratovanje. To je pozitiven učinek teh dogodkov." Zagotavljajo pa, da je varnost najpomembnejše poslanstvo krške elektrarne. "Treba je razumeti tudi, da je jedrska energija vir, ki pokriva potrebe po pasovni električni energiji z visoko razpoložljivostjo skozi vse leto. Elektrarne, ki danes obratujejo, so nesporno tudi generator dodane vrednosti in dobička, s katerim lahko energetski sektor izvaja ostale projekte in vlaga naprej – v tem je velika vrednost jedrske elektrarne. Globalno pa je predvsem v razvijajočem se svetu jedrska energija eden osrednjih virov in novogradnje so nekaj vsakdanjega predvsem v državah, ki so že danes gospodarske velesile, kot so Kitajska, Indija, Južna Koreja in Brazilija. Tu ni nobene dileme glede virov in jedrska energija ima svoje mesto."

Svetovni trend se obrača k alternativnim virom energije, pri nas smo odvisni od nuklearne in premogovne elektrarne.
Svetovni trend se obrača k alternativnim virom energije, pri nas smo odvisni od nuklearne in premogovne elektrarne. FOTO: iStock

Sonce, voda, zrak - svoboda?

Vprašanje, zakaj nekatere države zmorejo stati in obstati brez uporabe jedrske energije, je vsekakor na mestu.

"Alternative jedrski energiji ni, vendar ima predvsem v Evropi javnost večinoma odklonilno stališče do nje. Posledica tega je relativno nizko vlaganje v njen razvoj in s tem tudi v varnostne izboljšave. Najprej je treba prepričati javnost, da bomo potem lahko izboljšali tudi alternativne vire energije," pravi Lipoglavšek.

Na Greenpeace Slovenija trdijo, da moramo največje ovire poiskati v glavah in dejanjih voditeljev energetske politike. Prihodnost naše energetike (žal) vidijo v kopiranju energetskega sistema iz 80. let 20. stoletja: dve veliki elektrarni, jedrska in premogovna, z nekaj večjimi hidroelektrarnami.

Svetovni trend se za razliko od naše "kokoške" obrača k razpršenim virom, ki temeljijo na izkoriščanju sončnih elektrarn na strehah ter vetrnicah na poljih in hribih. "Od subvencioniranja jedrske elektrarne imajo korist le tuji dobavitelji opreme, nekaj gradbenih podjetij in politično-gospodarsko omrežje, ki si od gradnje obeta posel in provizije," so ostri v naši okoljski organizaciji.

V Krškem na vprašanje o upravičenosti projekta odgovarjajo, da so opravili študijo o obratovanju naše nuklearke, ki je vrednotila različne vidike dveh scenarijev. Prvi analizira učinke, če bi se po zaključenem obratovanju NEK leta 2023 električna energija nadomestila z alternativnimi viri (sončne elektrarne, vetrne, plinske) in/ali uvozom, drugi pa učinke, če bi NEK obratovala do leta 2043. V letih brez remonta Nuklearna elektrarna Krško sicer proizvede okrog 6 milijard kilovatnih ur električne energije, v letih z remontom, ko mesec dni ne obratuje zaradi menjave goriva, vzdrževalnih del in posodobitev, pa okrog 5,5 milijarde kilovatnih ur električne energije. Lani je proizvedla 38 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene električne energije.

"Rezultati analize so nedvoumno pokazali, da je podaljšanje obratovalne dobe NEK najbolj ekonomična rešitev. Kot kažejo tudi rezultati študije Medvladnega panela za podnebne spremembe, so izpusti CO2 iz jedrskih elektrarn v celotnem življenjskem ciklusu enaki ali nižji kot pri vetrnih ali sončnih elektrarnah ali hidroelektrarnah. Proizvodna učinkovitost jedrskih elektrarn pa je neprimerno višja. "

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:

KOMENTARJI (99)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Apostol1
26. 06. 2017 08.52
+4
Jedrska in termo elektrika je zaenkrat edini stalni vir energije ,vetrne elektrarne in sončne so pa na žalost kljub čistosti nestabilen vir energije , če bi pa svet malo bolj sodeloval potem bi prišli prej ko slej do stalnih ekološko neoporečnih virov energije , samo dokler je prioriteta bogatašev bogatenje in prodaja orožja , na ozemlja bogata z nafto do takrat ne bo nobene drugačne možnosti . že Nikola Tesla je imel projekt , kjer bi lahko imel vsak zemljan tako rekoč neomejen vir energije ,vendar že takrat je Westinghouse rekel ,kaj bom pa potem prodajal in s tem je o današnji miselnosti in možnosti za čistejši in stalni vir energije povedano vse.
modelx
25. 06. 2017 10.27
+6
piše se samo o černobilu in fukušimi. o zahodnih jedrskih katastrofah pa se molči. tako angleških, kot amerikajnarskih. vseeno je to najboljša energija, če se ravna pravilno. edino v razvoj tehnologije obnove in odstranitve odpadkov bi se moralo več vlagati
kekec154
25. 04. 2017 22.08
+29
Naravovarstveniki na eni strani zagovarjajo alternativne vire energije, po drugi strani se pa uležejo pred bager, da se ne postavi vetrnica, ker bo pobijala ptiče. Potem pa pride še ena stara mama z glavobolom in projekt propade.
dartford
26. 04. 2017 08.41
+2
kekec154
25. 04. 2017 22.05
+17
Če se ne pelješ mimo Kršega, sploh ne veš, da Slovenci imamo jedrsko elektrarno. O dimniku iz Velenja se pa skos nekaj piše...same afere in izguba.
vzdev
25. 04. 2017 21.57
+4
Rajši vidim še eno nuklearko, kot pa da imaš na vsakem griču tole vetrno elektrarno.
rde?kar
25. 04. 2017 21.42
-1
Rdečim pametnjakovičem vsakemu eno turbino in naj vrti v prostem času in bo dovolj elektrike. Mene z jedrsko pa ni treba filat. rdeči-
Ciymbalta
25. 04. 2017 20.41
+1
Če bi se danes to zgodilo v ČERNOBILU sem siguren da bi vsi krivili Rusijo. Ali pa bi povedali da so teroristi napadli
slovenc88
23. 05. 2017 08.37
+1
Fifi 24
25. 05. 2017 11.56
+2
A v ukrajini je bila že takrat kriva rusija aham a ni bila SZ ?
rossi66
25. 04. 2017 18.34
+18
Brez jedrskih elektrarn za pokrivanje pasovnih in trapeznih potreb energije ne bo slo. Tukaj rabiš produkt med močjo in časom, in ta mora biti relativno casovno konstanten. Ali pa alternativa, kot npr termo elektrarne..., ki pa spet vsem smrdijo. Plinske in jezovne hidroelektrarne so samo za pokrivanje potreb konice, tam je pomembna moč, ne pa časovni integral. Pretočne hidro elektrarne so nekje vmes... kapaciteto lahko zagotovijo samo verige, no..., tukaj se a spet zeleni ob tla vržejo. In prosim ne se slepiti, da bodo vetrne elektrarne kdaj v bližnji prihodnosti lahko pokrivale pasovne potrebe...
HorstWiesel
25. 04. 2017 20.05
+8
Vetrne elektrarne so eksotika, nikakor pa ne resni izvor energije za vso našo potrebo.
janezov uč
25. 04. 2017 17.41
+17
absolutno za jedrsko energijo. najčistejša.
rossi66
25. 04. 2017 18.37
-3
Ne, ni najčistejša. Ampak dodana vrednost na faktor tveganja precej visoka. Dokler se kaj ne zgodi oz se me začnemo spraševati, kam z odpadki.
RoccoS
25. 04. 2017 16.57
-11
Mi pa imamo čisto novo elektrarno na premog, ki je bila 200 milijonov dražja od 120 5 megavatnih veternic, ki bi dale isto elekrtike in bi v osnovi morale bit dražje od gradnje elektrarne na premog. Bravo slovenija, lopovščina ne pozna meja.
stromar5
25. 04. 2017 17.10
+13
Ne mešati moči in energije. Po moči bi bile enakovredne, proizvedena energija iz vetrnic pa bi bila glede na slovenske razmere vsaj 10x manjša. TEŠ6 je seveda bila močno preplačana, a je nujno potrebna za zanesljivo delovanje našega elektroenergetskega sistema.
rossi66
25. 04. 2017 18.39
+12
@stromar5... Končno očitno eden, ki razume razliko med močjo in energijo, med pasovnimi in končnimi potrebami... in ki očitno ve, da je energija integral moči po času in kako potegniti vzporednice s stabilnostjo EES.
Kollerik
25. 04. 2017 19.53
+6
HorstWiesel
25. 04. 2017 20.04
+11
Rocco, tvoj avto, ki ima npr. 200kW, je zmožen razvit 200kW pod "full gasom", ki pomeni npr. 20litrov/100km. Če ga boš pa fural na porabi 7l/100km, ta avto ne bo razvijal 200kW ampak mnogo manj. Isto je z vetrnimi elektrarnami. Lahko imaš ti 120 5MW vetrnic ampak če je hitrost vetra enaka nič je potem tudi št. obratov enako 0 in število MWh enako nič.
LLLEPI
22. 05. 2017 15.42
+1
Heretik1
25. 04. 2017 16.42
+17
Ukrajina ima Černobil, Japonska ima Fukušimo, Slovenija pa Janeza Janšo!
Kollerik
25. 04. 2017 19.53
+4
LLLEPI
22. 05. 2017 15.43
+1
Ukrajina ima Černobil, Japonska ima Fukušimo Bi se reklo da so zelo vrne drzava proti nasi
stromar5
25. 04. 2017 15.56
+30
Jedrske elektrarne so poceni in zanesljiv vir električne energije, ki je v današnjem času najbolj primeren za pokrivanje porabe v pasu (konstanten del porabe). Poleg tega so praktično brez izpustov škodljivih snovi in statistično izjemno varne (več smrtnih žrtev povzroča izdelava sončnih panelov, kot pa nesreče v nuklearkah). Prihodnost pa je v reaktorjih na hitre nevtrone, ki kot gorivo uporabljajo torij. Pri teh je varnost še veliko boljša, kot pri obstoječih nuklearkah, izrabljenega goriva je zelo malo in se ga ne da uporabiti za namene jedrskega orožja. Tisti, ki pa zagovarjate vetrnice in sončne elektrarne, pa si poglejte, kako raste položnica v Nemčiji zaradi njihovega zagovarjanja in zapiranja nukleark.
Karantanija
25. 04. 2017 16.03
-29
Tudi pri nas raste položnica, zato je najbolje, da NEK zaprejo. Raje vidim, da raste zaradi vetrnic, kot zaradi jedrske. Ko bo enkrat počilo v NEK, bo za vedno konec. In zadnje čase se kar naprej nekaj kvari.
stromar5
25. 04. 2017 16.15
+24
Položnica se viša zaradi vse večjih prispevkov, predvsem za OVE. Položnica zaradi jedrskih elektrarn ne raste, saj so poleg hidroelektrarn najcenejši vir električne energije. NEK se ustavi pri vsaki minimalni odpovedi v sistemu, kar le kaže na varno delovanje in varno in takojšnjo zaustavitev pri vsaki okvari.
morbid_source
25. 04. 2017 16.26
+7
jankoa sej se zavedaš da fizično atomska eksplozija ni mogoča v jedrski elektrarni? vrjetno no
rossi66
25. 04. 2017 18.59
+5
Do taljenja sredice v NEK seveda lahko pride, grafit se pa ne more vneti, ker je v NEK PWR ali tlačno vodni reaktor. Zato pa lahko taljenje sredice privede do parne eksplozije... do eksplozije, take gobo..., pa ne.
stromar5
25. 04. 2017 19.22
+11
Možnost taljenja sredice vedno obstaja, vendar je zaradi številnih varnostnih sistemov, njihove redundance in zasnove reaktorja praktično ničelna. Če bi že prišlo do nesreče, ima NEK okoli reaktorja tudi zadrževalni hram, ki bi zadržal večino radioaktivnih snovi znotraj zgradbe.
MeaCulpa
25. 04. 2017 12.49
+27
pa še en blok nuklearke je najbols
rossi66
25. 04. 2017 18.59
+7
BB0ss
25. 04. 2017 20.00
+8
in to čimprej... potem pa imamo čas, da počasi začnemo uvajat čisto zeleno energijo. Sam to pa spet zelenim ni všeč - ne bi veternic, ne bi avtov na notranje izgorevanjem, ne bi nukleark... ja najboljš, da se preselmo v jame, ker brez nukleark ni energije za električne avte, za toplotne črpalke... itd itd
relos
25. 04. 2017 12.39
-14
Zavajanje je, da je v NEK proizvodnja cena ca. 28€ / MWh, saj v to ceno niso vključeni mnogi procesi, ki so potrebni za delovanje NEK...od stroškov surovine in odpadkov do vseh stroškov za sistemsko zagotavljanje jedrske varnosti (agencije, osebje..ipd). vse to država "pokrije" posebej....tako da cena elektrike iz NEK niti ni tako poceni.
JanZiska
25. 04. 2017 13.35
+9
Kaj pa potem je vključeno v 28 €/MWH, če stroški surovine niso vključeni?
Janez_53
25. 04. 2017 15.29
+9
No ja, da strošek surovine oziroma goriva ne bi bil vključen v ceno - te pravljice razlagaj komu drugemu!
relos
25. 04. 2017 15.54
-9
agencija za jedrsko varnost....agencija za jedrske odpadke.....agencija za varnost pred sevanji...vse komisije za vodenje postopkov za iskanje lokacij in skladiščenje odpadkov....ipd itn... vse to ni vključeno v ceno elektrike iz NEK, zato pa je poceni - vključena je samo strogo proizvodnja.
Karantanija
25. 04. 2017 16.08
-11
Res je, take "noblese", kot je v NEK, ni nikjer. Veliko preveč osebja, veliko stroškov, veliko privilegijev, od malic in kosil "ni da ni" do drugih ugodnosti, in vse to plačujemo potrošniki vsak mesec z velikimi računi za elektriko.
rossi66
25. 04. 2017 19.04
+13
Jankoa, ne palamudi. Jaz sem med drugim tudi jedrski inženir. V NEK sem preživel ogromno časa med zagonskimi testi, opravljal meritve, spravljal elektrarno nazaj na kriticnost... V času moje jedrske kariere sem obiskal nuklearke v Franciji,na Madžarskem, v Nemčiji, ZDA..., naša NEK je odlično vodena, obratuje zelo ekonomsko in je zelo zanesljiva. Osebje je tako kot mora biti.
fljfo
25. 04. 2017 12.16
+11
Kakšen teš6?!?!? Hočemo nek2!!! Dovolj je vsakodnevnega zastrupljanja!
bobitupi
25. 04. 2017 16.21
+2
teš 6 slovenski grob vsak dan nas počasi mori in nabija miljonske izgube skupaj z velenjskim rudnikom zato da ima lahko peščica ljudi delo sramota.
Slowboy1991
25. 04. 2017 11.42
+21
Jederska elektrarna pokriva cca 36% elektro porabe v Sloveniji plus tega da damo polovico elektrike hrvatom, če ne bi delili bi imeli 72% pokritost. Pa naj kdo dobi nadomestilo za to.
macaronis
25. 04. 2017 15.30
+5
72% gotovo ne... Jedrska energija ima konstanto moc in tezko hitro sledi porabi (Jedrskega reaktorja ne mores kar izklopiti). Sonce/veter imata podoben problem, tam je sicer problem nepredvidljivost sonca in vetra. Najbolje za variabilni odjem so Hidro (vodo lahko instantno preusmeris mimo turbin) in Termo elektrarne (ustavis tok goriva). JEK2 bi bil seveda vseeno dobra nalozba za slovenijo... saj lahko elektriko prodajamo na mednarodnih trgih.
bine1212
25. 04. 2017 15.39
+5
Jedrske elektrarne so odlične v kombinaciji s črpalnimi elektrarnami, kot je npr. ČHE Avče. Presežek el. energije se porabi za črpanje vode v zbiralno jezero, ob večji obremenitvi omrežja se jo pa potem nazaj dol spušča.
Aven
25. 04. 2017 11.18
+4
Najboljša peč je dobra izolacija. Najboljša elektrarna pa A++++ efektivnost -> majhna poraba.
Cmrlj3
25. 04. 2017 12.25
+1
ampak kaj, ko se štrom ne rabi samo za gretje. kaj pa industrija? ;)
JanZiska
25. 04. 2017 13.38
+3
Samo v ilustracijo, Interšpar center v enem večjih slovenskih mest pokuri letno 120 GWh štorma. Kar je gotovo toliko ali celo več kot jo porabi en velik energetsko intenziven industrijski obrat. Skratka mlinček v pralnem strojčku lahko porabi malo več in malo manj pa po isti šmorn. Izštevši industrijo so največji porabniki veliki hladilni in ogrevalni sistemi.
Aven
25. 04. 2017 11.16
+2
CO2 je zelo uporaben - rastline ga imajo rade. Sicer kako - fotosinteza.
Aven
25. 04. 2017 11.12
-3
Segrevanje Save za nekaj stopinj - ni čisto OK - glede na ekološke parametre okolja.
Die einemaister
12. 06. 2017 08.37
Aven
25. 04. 2017 11.10
-10
Ste modeli - nimate dovolj radija doma - pa pametujete kako je nuklearna energija čista.
HorstWiesel
25. 04. 2017 11.16
+6
Je ena ćistejših in manj obremenjujočih za okolje glede na razpoložljivo moč, ki je na voljo.
Karantanija
25. 04. 2017 16.09
-4
Morda je res, toda, ko bo enkrat huda okvara, bo konec.