'Ko se konflikt začne, postanejo vodni viri ali cilj napadov ali postane voda orožje v vojskovanju'

Ob svetovnem dnevu vode je na ljubljanski pravni fakulteti potekala okrogla miza o pomenu virov pitne vode za mednarodni mir in varnost. Voda namreč postaja vedno pomembnejši naravni vir, zato bo nujno njeno integrirano in trajnostno upravljanje. Voda predstavlja presečno temo trajnostnega razvoja, zagotavljanja miru in varnosti, pa tudi spoštovanja človekovih pravic.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je uvodoma poudarila, da brez vode ni življenja. ''Tveganja povezana s pitno vodo se uvrščajo na tretje mesto, takoj za podnebnimi spremembami in orožjem za množično uničenje,'' je dejala in dodala, da neenakomernost porazdelitve vode po svetu vpliva na mednarodni mir in varnost, zato je treba stremeti k boljšemu upravljanju vodnih virov. Slovenija je bogata z vodami, a so območja porazdelitve prav tako neenakomerna.

Že štiri milijarde ljudi imajo težave z vodo

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da smo leta govorili, da se s težavami z vodo soočata dve milijardi ljudi, a zadnje raziskave kažejo, da je številka že podvojena. Nekatere države imajo težavo z vodooskrbo 12 mesecev na leto, a že le mesec ali nekaj mesecev brez vode je lahko zelo velik problem.

''Podnebne spremembe so na delu. Lansko leto je bilo najtoplejše od začetka meritev, morda celo v zadnjih tisočih letih. A ne smemo se osredotočati le na to, da se greje. Treba je gledati, kako se obnaša voda. Imamo ogromne predele kopnega, ki se sušijo, ob tem da se tudi segrevajo. Imamo sicer tudi nekaj srečnežev, ki dobivajo več padavin,'' je dejala Kajfež Bogatajeva. Izpostavila je Sredozemlje, ki se segreva in suši. Poleti, ko je rasna doba, se pas sušnosti potegne v Nemčijo, na Dansko. ''Ob tem, ko bo tri do štiri stopinje topleje, lahko pozabimo na Španijo in Italijo kot na žitnici. Voda je hrana,'' je poudarila. Izpostavila je tudi Sirijo, ki se je usmerjala v proizvodnjo hrane, a so prišle suše in nato je nastopila megasuša. ''To ni naključje, ne trdim, da so sirsko krizo zakrivile samo suše, ampak na ekonomsko krizo se lepijo politika in vse drugo,'' je dejala. (O tej temi smo se s Kajfež Bogatajevo pogovarjali v intervjuju, ki ga najdete TUKAJ.)

''Ljudje, ki nimajo vode, avtomatično nimajo hrane, nato odidejo. Karta klimatskih beguncev zelo dobro kaže, kje so tiste ključne točke in zdi se, da svetovna politika popolnoma mirno gleda naše izsledke, vsakemu novemu valu beguncev se pa čudijo. Mislim, da je čas, da se nehamo sprenevedati in da se pripravimo na prihodnost, ki bo drugačna,'' je opozorila Kajfež Bogatajeva.

'Ni politične volje, da bi našli rešitve'

Danilo Türk, bivši predsednik Republike Slovenije in predsedujoči Globalnemu visokemu panelu o vodi in miru, je poudaril, da je novembra lani Varnostni svet Združenih narodov sploh prvič razpravljal o vodi, miru in varnosti. Takšna vprašanja po njegovih besedah ne glede na akutnost težav le težko pridejo v ospredje.

''Voda redkokdaj predstavlja neposreden, prvi in najbolj odločilni razlog za vojno, je pa vselej del razlogov za vojno in ko se enkrat konflikt začne, postanejo vodni viri bodisi cilj napadov ali pa postane voda orožje v vojskovanju," je dejal. Spomnil je, kako je skrajna skupina Islamska država prikazala vso brutalnost uporabe vode v vojni, tako da so vodo zadrževali in celo zastrupljali.

Globalni visoki panel o vodi in miru ima po njegovih besedah tri prioritetne vidike: ''Okrepitev in razširitev čezmejnega vodnega sodelovanja, kje obstaja 85 modelov, ki jih je treba razširiti na 176 primerov po vsem svetu. Drugič, Varnostni svet ZN mora sprejeti resolucijo, s katero bo dal okvir za delovanje v času vojnih razmer. In tretjič, Generalna skupščina ZN bi morala sklicati posebno svetovno konferenco na temo sodelovanja na področju vode. Imamo veliko organov in institucij na globalni ravni, ki pa delujejo zelo razpršeno in nepovezano in čas je, da to povežemo.''

''Globalna politika se zaveda problema, ni pa dovolj politične volje, da bi se poiskale resnično globalne rešitve. To ni problem, ki bi bil omejen na vprašanje vode, ampak se širi tudi na druga področja. Sedanji politični trendi v svetu niso dobri in moramo biti zaskrbljeni zaradi njih. Naš panel poskuša nekaj premakniti in pomagati pri tem, da bi se izoblikovala politična volja, na koncu koncev namreč izgubljamo vsi. Višje sodelovanje bi bilo potrebno, kar pa na globalni ravni ne gre zlahka,'' je realen Türk.

''Vojna v Siriji, pred tem v Iraku, je pokazala na katastrofične razsežnosti problematike vode v oboroženem konfliktu in ravno to je povzročilo občutek, da imamo opravka z nujnim vprašanjem. Ta je zdaj tu, a še ne zadošča, da bi se našle resnične dobre rešitve. Treba je izoblikovat politično voljo,'' je dodal.

Zupanova kritična do (ne)ukrepanja

Leon Behin, generalni direktor direktorata za vode in investicije ministrstva za okolje in prostor, je opozoril, da vsekakor voda ni izolirana na lokalno področje. Slovenija je članica EU in še nekaterih drugih povezav, kar pomeni, da tako kot lahko mi vplivamo na druge, tudi drugi lahko vplivajo na nas, ''ne glede na to, da smo mi mislili, da na nekem lokalnem območju, kot lahko rečemo Sloveniji, obstaja relativna varnost pri teh zadevah''.

Omenil je, kako so se pred leti pokazale pogoltne želje multinacionalk, da se dokopljejo do nekaterih strateških naravnih virov in tako vplivajo na politiko posameznih držav. Prav zato pritisk civilnih iniciativ za vpis pravice do pitne vode v ustavo, ki med drugim predvideva, da si nihče ne more prilastiti vodnega vira.

Zapis pravice do pitne vode v ustavo je predsednica organizacije Global Water Partneship Slovenija Martina Zupan označila za zelo dober ukrep, a zdaj manjkajo dejanski ukrepi. Državo je okrcala, da je v poročilu o stanju upravljanja z vodami, ki ga je pripravila Evropska komisija, zasledila, da v Sloveniji precej ukrepov ni izvedenih. Ko je iskala seznam ukrepov, ga ni našla, kar je po njenem mnenju problematično predvsem z vidika, da javnost ne ve, kaj država počne in da bi se to moralo spremeniti. Opozorila je še na nekatere sporne rešitve, ko namesto pravih rešitev enostavno dvignejo dovoljene meje o vsebnosti pesticidov.